Posledice izraelskega napada na begunce v Rafi. Foto: EPA
Posledice izraelskega napada na begunce v Rafi. Foto: EPA

"Če ne bo načrta za dan po, ne bo dneva po," je med obiskom v Moldaviji dejal Blinken. Meni, da bi brez prave tranzicije v Gazi vladala kaos in brezpravje, to praznino pa bi sčasoma lahko znova zapolnilo palestinsko islamistično gibanje Hamas ali druge skrajne skupine.

Nedavni izraelski napad na begunsko taborišče pri Rafi, v katerem je po navedbah palestinskih uradnikov umrlo 45 ljudi, je označil za grozljiv. "Kogar koli, ki je videl posnetke, so ti prizori globoko prizadeli. Z Izraelom smo bili jasni glede nujnosti takojšnje preiskave in ugotovitev, kaj natančno se je zgodilo in zakaj se je to zgodilo," je poudaril.

Ob tem je še dodal, da ne more potrditi poročil, da je bilo v napadu uporabljeno ameriško orožje.

Bela hiša: Izrael ni prestopil meje

Bela hiša je v torek sporočila, da Izrael z nedeljskim napadom ni prestopil meje, zaradi katere bi se morala spremeniti politika ZDA. Več predstavnikov ameriške vlade je v torek novinarjem podobe iz Rafe opisalo kot "srce parajoče", "tragične" in "grozljive", vendar pa ni bilo znamenj, da bi se zaradi tega kmalu spremenila ameriška politika, poroča ameriški portal The Hill.

"Še vedno menimo, da večja kopenska operacija v Rafi ni upravičena. Še vedno si ne želimo, da bi Izraelci, kot rečeno, z večjimi enotami na velikem delu ozemlja vdrli v Rafo. To še vedno verjamemo in tega za zdaj še nismo videli," je povedal tiskovni predstavnik sveta za nacionalno varnost ZDA John Kirby.

Na jugu Gaze je več kot milijon razseljenih Palestincev, pregnanih s svojih domov zaradi izraelskih napadov. Foto: Reuters
Na jugu Gaze je več kot milijon razseljenih Palestincev, pregnanih s svojih domov zaradi izraelskih napadov. Foto: Reuters

"Zaradi tega nedeljskega napada ni nobenih političnih sprememb. To se je preprosto zgodilo. Izraelci bodo napad preiskali. Zelo nas bo zanimalo, kaj bodo v preiskavi ugotovili, in bomo videli, kako bo šlo naprej," je dejal.

Nedeljski napad izraelske vojske na begunsko taborišče je v zadnjih dneh sprožil ogorčenje mednarodne skupnosti, tudi številnih voditeljev držav.

Predsednik ZDA Joe Biden je na začetku maja opozoril, da bo Izraelu nehal pošiljati določeno orožje, kot so bombe in topniške granate, če bo sprožil napad na Rafo. Bela hiša je Izrael pozvala, naj ne pošilja vojske v Rafo brez jasnega načrta za varno evakuacijo civilistov.

Svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan je prejšnji teden novinarjem povedal, da ni matematične formule za oceno ravnanja Izraela v Rafi.

"Še vedno ocenjujemo, da je to, kar se dogaja v Rafi, po obsegu omejeno," je povedala namestnica tiskovnega predstavnika ameriškega obrambnega ministrstva Sabrina Singh.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je požar v Rafi opisal kot tragičen incident in dejal, da ga Izrael temeljito preiskuje in se bo iz njega nekaj naučil. Izraelski uradniki naj bi ZDA povedali, da je šrapnel ob napadu na voditelje Hamasa zadel rezervoar za gorivo v bližini taborišča za razseljene ljudi. Tiskovni predstavnik izraelske vojske Daniel Hagari pa je dejal, da bi bilo lahko blizu šotorišča skladišče za orožje, česar pa ni podkrepil z dokazi.

Varnostni svet naj bi kmalu glasoval o resoluciji o Rafi

ZDA so na seji Varnostnega sveta ZN-a sporočile, da mora Izrael storiti več za zaščito palestinskih civilistov v Gazi in "odstraniti ovire za pretok pomoči prek vseh mejnih prehodov". Namestnik veleposlanika ZDA v ZN-u Robert Wood je dejal, da veliko število civilnih žrtev , ki so posledica napadov, kot je bil nedeljski, spodkovapa strateške cilje Izraela v Gazi.

Alžirija je torek Varnostnemu svetu ZN-ja predložila osnutek resolucije, ki Izraelu nalaga, naj "takoj ustavi vojaško ofenzivo" v Rafi. Wood je novinarjem dejal, da Washington osnutek preučuje, vendar je malo verjetno, da bi ukrepanje ZN-a pomagalo ali spremenilo razmere na terenu.

Reuters poroča, da osnutek resolucije zahteva prekinitev ognja v Gazi, izpustitev vseh ujetnikov, ki jih zadržuje Hamas, in praktično Izraelu, v besedilu označenemu kot okupator, ukazuje, naj konča vojaške operacije v Rafi. Za zdaj ni jasno, ali bodo ZDA kot najzvestejše zaveznice Izraela resolucijo podprle ali pa bodo spet vložile veto.

Izredno zasedanje je v torek zahtevala Alžirija s podporo Slovenije, so sporočili diplomatski viri. Zasedanje je potekalo za zaprtimi vrati, ker naj bi tako obstajalo malce več možnosti, da se doseže dogovor o ukrepanju. Za zdaj še ni niti soglasja o tem, ali se je izraelska ofenziva na Rafo sploh začela ali so to le omejene operacije.

Varnostni svet se bo po zasedanju umaknil za zaprta vrata, kjer se bodo nadaljevali pogovori glede alžirskega predloga resolucije proti izraelski ofenzivi v Rafi. Francija je vztrajala s predlogom širše resolucije s pozivom za konec vojne in rešitev dveh držav, vendar pa ta Washingtonu ni všeč in se zato o njem niti ne pogajajo.

"Upamo, da bomo lahko o predlogu resolucije glasovali že ta teden, ker gre za življenja," je dejal kitajski veleposlanik Fu Kong, francoski veleposlanik Nicolas de Riviere pa je sporočil, da je skrajni čas, da Varnostni svet ukrepa.

Varnostni svet ZN-a je doslej od izbruha vojne po napadu pripadnikov palestinskih oboroženih gibanj na Izrael 7. oktobra lani sprejel dve resoluciji, osredotočeni na humanitarno pomoč, marca pa je potrdil predlog resolucije nestalnih članic, ki je zahteval prekinitev spopadov v svetem mesecu ramazanu, vendar ta ni bila upoštevana.

Macron Abasa pozval k reformi palestinske uprave v Ramali

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v današnjem telefonskem pogovoru palestinskega predsednika Mahmuda Abasa pozval k reformi palestinske uprave v Ramali, ki bi bila sposobna izvajati svoje odgovornosti na palestinskih ozemljih, vključno z območjem Gaze. Ob tem je ponudil tudi možnost francoskega priznanja Palestine. "Macron je poudaril zavezanost Francije k oblikovanju skupne vizije miru z evropskimi in arabskimi partnerji, ki ponuja varnostna jamstva za Palestince in Izraelce, pa tudi, da možnost priznanja Palestine postane del koristnega procesa," je sporočil urad francoskega predsednika.

Slovenija poudarila pomen spoštovanja mednarodnega prava

Namestnica slovenskega veleposlanika Ondina Blokar Drobič je na redni odprti seji Varnostnega sveta ZN-a o položaju na Bližnjem vzhodu vse države pozvala k spoštovanju resolucij Varnostnega sveta in odločitev mednarodnih sodišč.

"Varnostni svet je bil v zadnjih tednih zelo jasen pri zavračanju operacij v Gazi. V zadnji resoluciji smo jasno zahtevali takojšnje premirje, skupaj z izpustitvijo vseh talcev, in neoviran dostop humanitarne pomoči. Meddržavno sodišče je prejšnji teden Izraelu ukazalo konec vojaške ofenzive v Gazi," je dejala, ampak dodala, da se operacije v Rafi nadaljujejo.

"Mednarodno pravo ni jedilnik po izbiri. Nihče nam ga ni vsilil. Članice ZN-a morajo podpreti Ustanovno listino," je poudarila in dodala, da so odločitve ICJ-ja zavezujoče.

Kitajski predsednik Ši Džinping z egiptovskim predsednikom Abdelom Fatahom al Sisijem, ki se mudi v Pekingu. Foto: Reuters
Kitajski predsednik Ši Džinping z egiptovskim predsednikom Abdelom Fatahom al Sisijem, ki se mudi v Pekingu. Foto: Reuters

Kitajska globoko zaskrbljena zaradi razmer v Gazi

"Sedanji krog palestinsko-izraelskega konflikta je povzročil ogromno nedolžnih civilnih žrtev med Palestinci, v Gazi pa vladajo hude humanitarne razmere," je po poročanju kitajske televizije CCTV dejal Ši. Ta je na srečanju z egiptovskim kolegom Abdelom Fatahom Al Sisijem v Pekingu pozval k takojšnji prekinitvi ognja, da bi se izognili poslabšanju humanitarnih razmer v enklavi in širjenju konflikta v regiji.

Zavezal se je, da si bo Kitajska še naprej prizadevala za hitro, pravično in trajno rešitev konflikta, in dodal, da je Peking pripravljen sodelovati s Kairom pri zagotavljanju pomoči civilistom v Gazi.

V Pekingu bo sicer v četrtek potekal forum, ki se ga bodo poleg Al Sisija udeležili tudi predsednik Združenih arabskih emiratov Mohamed bin Zajed Al Nahjan ter številni drugi arabski voditelji in diplomati. Namen foruma je krepitev sodelovanja med Kitajsko in arabskimi državami, osrednja tema pa bo vojna med Izraelom in palestinskim islamističnim gibanjem Hamas.