Borrell je pred neformalnim zasedanjem ministrov v Bruslju dejal, da je predlagal uvedbo sankcij proti članom izraelske vlade, navaja nemška tiskovna agencija DPA.

Borrell je poudaril, da na zasedanju ne bodo sprejemali odločitev o tem, a je pojasnil, da je sprožil postopke z namenom odpiranja razprave o tem, če bi bile države članice pripravljene na seznam sankcioniranih oseb vključiti izraelske ministre.

Po virih DPA-ja je Borrellev predlog usmerjen proti finančnemu ministru Bezalelu Smotriču in ministru za nacionalno varnost Itamarju Ben-Gviru.

Skrajno desna izraelska ministra v zadnjih mesecih razburjata z javnimi izjavami in dejanji, usmerjenimi proti Palestincem. Oba sta močna zagovornika nezakonitega naseljevanja zasedenih palestinskih ozemelj, vključno z Gazo. V okviru izraelske ofenzive na ta del okupirane Palestine sta oba prav tako predlagala omejevanje ali popolno ustavitev dobav pomoči tamkajšnjemu civilnemu prebivalstvu.

Naseljevanje zasedenih ozemelj in omejevanje dobav humanitarne pomoči v Gazo sta sicer v skladu s trenutnimi politikami izraelske vlade na čelu s premierjem Benjaminom Netanjahujem, a sta omenjena ministra v svojih stališčih in predlogih še bolj radikalna.

Fajon je na novinarsko vprašanje, proti komu konkretno bi bilo treba po njenem mnenju uvesti sankcije, odgovorila, da "zagotovo proti tistim, ki bi se jim dokazalo kršenje mednarodnega prava, tudi omenjenim".

Več ministrov zadržanih do predloga sankcij

Ministri več držav članic EU-ja so izrazili zadržanost, pa tudi nasprotovanje predlogu, da bi zaradi kršenja človekovih pravic uvedli sankcije proti dvema skrajno desnima izraelskima ministroma.

Po neformalnem zasedanju zunanjih ministrov EU-ja, na katerem niso mogli sprejemati odločitev, je Borrell sporočil, da glede tega ni soglasja. Predlog je naletel na neodobravanje oziroma nasprotovanje več ministrov.

Več članic, med njimi Češka, Avstrija in Madžarska, nasprotuje uvedbi sankcij proti izraelskim oblastem. Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je tako danes na družbenih omrežjih sporočil, da je Borrellev predlog "nevaren".

Italijanski zunanji minister Antonio Tajani pa ga je označil za "nerealističnega". "S teoretičnim priznanjem Palestine in sankcijami proti izraelskim ministrom ne bomo rešili problema," je povedal.

Zadržana je bila tudi nemška ministrica Annalena Baerbock, ki sicer ni izključila možnosti, da bi Nemčija podprla uvedbo sankcij.

Izraelski zunanji minister Izrael Kac pa je medtem že v sredo zvečer na družbenem omrežju X zapisal, da si prizadevajo, da zunanji ministri EU-ja na današnjem zasedanju ne bi sprejemali "protiizraelskih odločitev".

Tanja Fajon obsodila izraelsko operacijo na Zahodnem bregu

Na srečanju ministrov je ministrica Tanja Fajon poudarila nujnost takojšnjega začasnega premirja v Gazi, da bi izvedli cepljenje otrok proti otroški paralizi. Obsodila je tudi izraelsko operacijo na Zahodnem bregu.

V razpravi je Fajon med drugim pozvala k nadaljevanju sankcij proti voditeljem palestinskega gibanja Hamas in uvedbi sankcij zoper politične voditelje v Izraelu, ki kršijo mednarodno pravo, so sporočili z ministrstva za zunanje in evropske zadeve (MZEZ).

"Ostro sem obsodila okrepljeno vojaško operacijo Izraela na Zahodnem bregu in pozvala k dodatni zaostritvi sankcij zoper Izrael," je glede na sporočilo ministrstva še dejala Fajon. V razpravi je tako po lastnih besedah pozvala k razmisleku o okrepitvi trgovinskih oziroma gospodarskih sankcij proti Izraelu.

Članice Unije je pozvala, naj sledijo Sloveniji pri priznanju Palestine. "Slovenija bo še naprej glasna zagovornica takojšnjega premirja v Gazi in zaustavitve pobijanja civilistov," je dodala.

"Slovenija ostro obsoja dejanja izraelske vlade pod vodstvom Netanjahuja, ki kršijo mednarodno pravo, s priznanjem Palestine pa verjamemo, da je to edino jamstvo za mirno sobivanje Izraelcev in Palestincev," je dejala Fajon.

Kot so še sporočili na MZEZ-ju, se je ministrom pridružila višja koordinatorka ZN-a za humanitarno pomoč in obnovo za Gazo Sigrid Kaag, ki je zbrane seznanila s humanitarnimi razmerami na terenu.

"Slovenija je zelo zaskrbljena zaradi naraščajoče stopnje nedohranjenosti in bolezni, zlasti prijavljenih primerov otroške paralize. Treba je omogočiti in izvesti cepilne akcije za zaščito otrok proti nalezljivim boleznim. Bolezni se širijo hitro in narediti moramo vse, da zaščitimo otroke," je dejala Fajon.

Dodala je, da mora EU skupaj vršiti pritisk na Izrael, da dovoli odhode iz Gaze bolnim in ranjenim z namenom nudenja primernega zdravljenja. Na srečanju je pojasnila tudi slovenska prizadevanja, da bi kmalu lahko na medicinsko rehabilitacijo v Slovenijo sprejeli ranjene otroke, so dodali na MZEZ-ju. Od leta 2009 je Slovenija zagotovila zdravstveno oskrbo več kot 200 otrokom z okupiranih Zahodnega brega in Gaze.

Poziv EU-ja k humanitarnemu premoru v napadih

V imenu EU-ja je tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell pozval k takojšnjim humanitarnim premorom v napadih na Gazo, da bi lahko otroke cepili proti otroški paralizi.

"EU poziva k takojšnjim humanitarnim premorom, da bi lahko vse otroke v Gazi cepili proti poliovirusu. Na območju Gaze 25 let ni bilo obolelih za otroško paralizo. Skrb vzbujajoče je, da so tam znova zaznali poliovirus in julija zaznali tudi prvi primer obolelega otroka," je v izjavi v imenu vseh 27 članic EU-ja zapisal Borrell.

S tem se je EU pridružil pozivom generalnega sekretarja ZN-a Antonia Guterresa in Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).

Po navedbah Bruslja pristojne oblasti v Gazi v sodelovanju z WHO-jem in Skladom ZN-a za otroke (Unicef) v prihodnjih tednih načrtujejo izvedbo dveh krogov cepljenja več kot 640.000 otrok, mlajših od deset let.

EU je ob tem pozdravil dobavo več kot 1,2 milijona odmerkov oralnega cepiva in sodelovanje Izraela, ki sicer močno ovira dostavo humanitarne pomoči v Gazo, pri njegovi dostavi. Obenem poziva k nadaljnjemu sodelovanju vseh strani z WHO-jem, Unicefom in agencijo ZN-a za podporo palestinskim beguncem UNRWA.