Izrael po besedah uradnika, ki je želel ostati anonimen, nima novih predlogov, čeprav je pripravljen razmisliti o omejenem premirju, po katerem bi islamistično gibanje Hamas izpustilo 33 talcev namesto 40, o katerih so se pogovarjali na prejšnjih srečanjih. Tudi če bi se dogovorili za izmenjavo, bi bila prekinitev spopadov "zagotovo krajša od šestih tednov", je še dejal.

Izraelski uradniki so egiptovskim kolegom povedali, da je Izrael pogajanjem pripravljen dati še "zadnjo priložnost" pred prihajajočo invazijo na Rafo na jugu Gaze, je poročal ameriški spletni portal Axios.

Svetovalec Bele hiše za nacionalno varnost Jake Sullivan je dejal, da je opazil nov zagon v pogovorih za končanje vojne v Gazi in vrnitev preostalih izraelskih talcev.

"Menim, da si Katar, Egipt in Izrael znova prizadevajo najti pot naprej," je Sullivan dejal v intervjuju za televizijo MSNBC.

ZDA in 17 držav so včeraj pozvale Hamas, naj izpusti vse talce kot korak h koncu vojne v Gazi. Hamas je v odgovoru izrazil obžalovanje, da poziv ne obravnava osnovnih vprašanj, s katerimi se spopadajo ljudje v Gazi in ker ne poziva k trajni prekinitvi ognja in umiku izraelskih sil iz Gaze.

V izjavi je še pozval k varni vrnitvi notranje razseljenih oseb v Gazi, pomoči za obnovo ter k poti do samoodločbe.

Izraelski skrajno desni finančni minister Bezalel Smotrič je egiptovsko posredovanje označil za "nevarno kapitulacijo Izraela in strašno zmago za Hamas". Ostale člane vlade je obtožil, da si prizadevajo za "katastrofalni politični dogovor, ki bo privedel do ustanovitve teroristične palestinske države v Judeji, Samariji in Gazi, ki bo ogrozila obstoj Izraela", pri čemer je uporabil svetopisemska hebrejska imena za zasedeni Zahodni breg.

Egipt je v pogajanjih prevzel dejavnejšo vlogo, saj je zaskrbljen zaradi morebitnega prihoda palestinskih beguncev iz sosednje Gaze, če bo Izrael izpeljal ofenzivo na mesto Rafa, je še dejal uradnik. Izrael vse manj zaupa Katarju kot posredniku pri dogovorih, saj se ta ni odzval na izraelske zahteve po izgonu voditeljev Hamasa s svojega ozemlja ali omejitvi njihovih financ.

Vendar pa so predstavniki Hamasa dejali, da Katar poleg Egipta še vedno štejejo za ključnega posrednika pri pogajanjih.

Kitajska bo gostila Hamas in Fatah

Kitajska bo gostila pogovore o enotnosti med islamistično skupino Hamas in gibanjem Fatah, sta sporočili obe skupini in diplomat s sedežem v Pekingu.

Hamas, ki je nadzoroval Gazo, in Fatah, gibanje Mahmuda Abasa, predsednika palestinske samouprave na Zahodnem bregu, ki ga je zasedel Izrael, nista rešila svojih političnih sporov, odkar so borci Hamasa v kratki vojni leta 2007 Fatah pregnali iz Gaze.

Sorodna novica Ši Blinknu: Naši državi bi morali biti partnerici, ne tekmici

Washington je pri pogovorih o spravi med obema skupinama previden, saj podpira palestinsko samoupravo, a ima Hamas za teroristično skupino.

Delegacija Fataha pod vodstvom visokega uradnika skupine Azama Al Ahmeda je že odpotovala na Kitajsko, kjer se ji bo pridružila skupina Hamasa, ki jo vodi Musa Abu Marzuk.

"Podpiramo krepitev avtoritete palestinske uprave ter vseh palestinskih frakcij pri doseganju sprave in krepitvi solidarnosti z dialogom in posvetovanji," je sporočil tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Vang Venbin, vendar srečanja ni potrdil.

To bo prvi obisk delegacije Hamasa na Kitajskem od začetka vojne v Gazi. Kitajski diplomat Vang Kedžian se je prejšnji mesec v Katarju srečal z vodjo Hamasa Ismailom Hanijem, je sporočilo kitajsko zunanje ministrstvo.

Ameriški državni sekretar Antony Blinken se je v Pekingu s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom pogovarjal o tem, kako lahko Kitajska konstruktivno sodeluje v svetovnih krizah, tudi na Bližnjem vzhodu.

Kitajska v zadnjem času krepi svoj diplomatski vpliv na Bližnjem vzhodu. Lani je Peking posredoval pri prelomnem mirovnem sporazumu med dolgoletnima sovražnikoma v regiji Savdsko Arabijo in Iranom. V zadnjih mesecih se je tudi večkrat zavzel za reševanje sporov med Izraelom in Palestino ter pozval k mirovni konferenci in konkretnemu načrtu za uresničitev rešitve z dvema državama.

Ameriška vojska ob obali Gaze začela graditi pomol za dostavo humanitarne pomoči

Predsednik ZDA Joe Biden je gradnjo platforme na morju za prenos pomoči z večjih na manjša plovila in pomola za dostavo pomoči na kopno napovedal marca, saj skuša mednarodna skupnost razpršiti dobavo humanitarne pomoči v opustošeno enklavo. "Lahko potrdim, da so ameriška vojaška plovila začela začetne faze gradnje začasnega pomola in nasipa na morju," je dejal tiskovni predstavnik Pentagona, generalmajor Pat Ryder.

A strokovnjaki opozarjajo, da je veliko vprašanje, koliko bo pomol pripomogel k dobavi humanitarne pomoči, saj mednarodni delavci še vedno opozarjajo, da severu Gaze grozi huda lakota. Član Bidnove administracije je dejal, da bo morala humanitarna pomoč, ki bo prišla na pomol, na kopnem še vedno prek izraelskih nadzornih točk, čeprav bodo vse pošiljke pred tem izraelski uradniki pregledali že na Cipru, preden jih bodo naložili na ladje. Izrael namreč želi preprečiti, da bi pomoč prišla v roke Hamasovih borcev.

Prav zaradi dodatnih pregledov se pojavljajo dvomi o dodatnih zamudah pri dostavi nujne pomoči 2,3 milijona prebivalcem Gaze.

Ameriške sile ne bodo stopile na kopno

Biden je že marca zagotovil, da gradnja pomola ne pomeni, da bodo ameriški vojaki stopili na ozemlje Gaze, ampak bodo za varnost pomola in okolice skrbele izraelske sile. V četrtek se je v bližini kraja, kjer bo zgrajen pomoč, zgodil napad z minometom, a takrat na območju ni bilo ameriške vojske. Biden je zato še enkrat ameriškim silam ukazal, naj ne stopijo na kopno. Tudi tovornjakov po pomolu proti kopnemu ne bodo vozili Američani.

Na začetku bo pomol sprejel 90 tovornjakov na dan, ko pa bo v celoti deloval, se bo to število lahko povečalo na 150 tovornjakov na dan. Združeni narodi so ta teden sporočili, da je aprila v Gazo v povprečju dnevno vstopilo 200 tovornjakov, v ponedeljek pa jih je bilo največ, kar 316.

Izraelska vojska je sporočila, da bo zagotovila varnostno in logistično podporo, saj bo ena izmed njihovih enot, ki vključuje več tisoč vojakov, skupaj z ladjami izraelske mornarice in letalskimi silami varovala ameriške vojake, ki bodo postavljali pomol.

A severu Gaze še vedno grozi lakota, je v četrtek dejal namestnik vodje ZN-a za hrano, in pozval k večji količini pomoči in k temu, da Izrael omogoči neposreden dostop iz južnega pristanišča Ašdod do mejnega prehoda Erez.

EU povečuje humanitarno pomoč za Palestince

Evropska unija je prek humanitarnih organizacij, ki že pomagajo Palestincem v Gazi in drugje po Bližnjem vzhodu, namenila dodatnih 68 milijonov evrov v obliki humanitarne pomoči. S tem želijo povečati pomoč v hrani, vodi, sanitetnem materialu, zdravstveni oskrbi in zatočiščih. Skupaj je tako Unija Palestincem v Gazi in v regiji letos namenila že 193 milijonov evrov humanitarne pomoči.

Obenem nadaljuje izvajanje humanitarnega zračnega mostu, prek katerega pomoč humanitarnih organizacij in članic, namenjeno Gazi, dobavljajo z letali. Eno izmed letal s pomočjo naj bi prispelo še danes, dve pa v prvem tednu maja. EU je financiral transport dveh konvojev z več kot 130 tonami pomoči, ki so jo darovali Irska in humanitarni partnerji, so navedli na komisiji.

"Dramatično število smrtnih žrtev in ranjenih med civilisti, med katerimi so večinoma ženske in otroci, uničevanje ključne infrastrukture in neizogibna lakota morajo biti opozorilo za celotno mednarodno skupnost," je ob tem poudaril evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.

Dodal je, da Palestinci ne morejo več čakati na pomoč in da mora Izrael storiti več za preprečitev "nadaljnje človeške katastrofe". "Spoštovanje mednarodnega prava je poglavitnega pomena," je poudaril Lenarčič.