Hamas je sporočil, da kaže "potrebno prilagodljivost za dosego celovite prekinitve agresije na palestinsko ljudstvo", a da se "okupator", torej Izrael, dogovoru izogiba.
V Kairu so pogajalci Hamasa, Katarja in Egipta, ne pa tudi Izraela. Poskušajo doseči dogovor o 40-dnevni prekinitvi ognja med islamskim svetim mesecem ramazanom, ki se bo začel naslednji teden.
Ameriški predsednik Joe Biden je v torek dejal, da je od Hamasa odvisno, ali bo sprejel predlog za prekinitev ognja v zameno za izpustitev talcev. V skladu s predlogom bi Hamas izpustil nekaj talcev, ki so bili na jugu Izraela zajeti 7. oktobra, v Gazo bi prišlo več humanitarne pomoči, ki jo Izrael onemogoča, Hamas pa bi predstavil tudi seznam vseh talcev, ki jih ima še zajete v Gazi.
Predstavnik Hamasa Basem Naim je opozoril, da Hamas takšnega seznama ne more pripraviti, dokler trajajo napadi, saj talce zadržujejo na različnih lokacijah v Gazi.
Ameriški svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan in katarski premier Šejk Mohamed bin Abdulrahman Al Tani sta v torek sporočila, da bi izpustitev bolnih, ranjenih in starejših talcev ter talk spodbudila takojšno, najmanj šesttedensko prekinitev ognja v Gazi. To bi omogočilo dobavo večje količine humanitarne pomoči in povečalo možnosti za trajnejši dogovor, je sporočila Bela hiša.
Hamas je medtem navedel svoje glavne zahteve, in sicer konec izraelskih napadov, umik izraelskih sil in vrnitev prebivalcev Gaze na domove, od koder so bili prisiljeni pobegniti.
Predstavnik gibanja Osama Hamdan je v Bejrutu dejal, da izmenjave talcev in palestinskih zapornikov v izraelskih zaporih ne more izvesti pred prekinitvijo ognja.
Izrael sicer napoveduje nadaljevanje bombardiranja Gaze do "uničenja" Hamasa.
ZDA predstavile osnutek resolucije
ZDA so medtem Varnostnemu svetu ZN-a predložile posodobljen osnutek resolucije, ki poziva k dogovoru o takojšnji prekinitvi ognja v Gazi za šest tednov in izpustitvi talcev, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Preostalih 14 članic Varnostnega sveta lahko zdaj predlaga svoje spremembe osnutka, ki so ga predložile ZDA. Za zdaj še ni znano, kdaj bi lahko o predlogu glasovali in če bo do glasovanja sploh prišlo. Resolucije Varnostnega sveta so po mednarodnem pravu sicer zavezujoče, v praksi pa ne vedno upoštevane.
Izraelska vojska preprečila dobavo hrane
Medtem ko v Kairu potekajo pogovori, čeravno brez izraelskih predstavnikov in znakov napredka, 600.000 ljudi na severu Gaze trpi lakoto ter zračne in kopenske napade izraelske vojske. Tarče napadov so tako stanovanjske stavbe kot množice lačnih ljudi, ki čakajo na tovornjake s humanitarno pomočjo.
ZN-ov Svetovni program za hrano (WFP) je medtem sporočil, da je bil njegov poskus obnoviti dobavo hrane na sever Gaze "večinoma neuspešen". Izraelska vojska je namreč v torek po treh urah čakanja ustavila njegov konvoj 14 tovornjakov s hrano.
WFP je sporočil, da so tovornjake nato preusmerili, pozneje pa so jih ustavile skupine obupanih ljudi, ki so z njih pograbili za približno 200 ton hrane.
Izrael je preprečil tudi dobavo filtrov za vodo, ki jih je zagotovila britanska vlada, češ da pomenijo "grožnjo", je dejala britanska poslanka Rosena Allin-Khan. To je bilo 1350 filtrov, ki jih je v paketu humanitarne pomoči že oktobra poslala britanska vlada.
Izrael pa naj bi medtem prvič dovolil vstop humanitarne pomoči v Gazo z morja, poroča izraelska televizija Kanal 13. Pomoč bodo financirali in zagotovili Združeni arabski emirati, ki bodo ladjo s pomočjo najprej poslali na Ciper, kjer jo bodo pregledali izraelski predstavniki, nato pa naj bi jo izpraznili na plaži v Gazi, poroča Al Džazira.
EU želi odpreti pomorski koridor
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen bo ta teden odpotovala na Ciper, kjer si bo prizadevala za odprtje humanitarnega koridorja z otoka do Gaze, je dejal njen tiskovni predstavnik.
Ciper je od Gaze oddaljen 370 kilometrov in je najbližja članica EU-ja okupiranemu in obleganemu delu Palestine.
EU-jevo prizadevanje za pomorski koridor do Gaze sledi poročilom, da o podobni možnosti razmišlja tudi ameriška vlada.
Humanitarni koridorji do Gaze so potrebni, ker Izrael, EU-jev partner, od 7. oktobra izvaja popolno obleganje območja pod njegovo okupacijo, tudi pomorsko, in dopušča le dobavo delčka potrebne humanitarne pomoči. Izrael sicer Gazo blokira že od leta 2007, lani pa jo je zaostril v obleganje.
Zaradi premalo hrane in vode umrlo že 18 ljudi
Palestinsko zdravstveno ministrstvo je medtem sporočilo, da je število žrtev zaradi nedohranjenosti in dehidracije v Gazi naraslo na 18. Opozarjajo, da bo zaradi lakote umrlo na tisoče ljudi, če se napadi na Gazo ne bodo ustavili in če ne bo takojšnje dobave humanitarne in zdravstvene pomoči.
Ministrstvo je opozorilo, da Izrael načrtno strada tisoče ljudi na severu Gaze.
30.717 ubitih
Izraelska vojska je po zadnjih podatkih ministrstva za zdravje v Gazi od 7. oktobra do zdaj ubila najmanj 30.717 ljudi, večinoma otrok in žensk, ranila pa 72.156 ljudi.
V zadnjih 24 urah je bilo v izraelskih napadih ubitih 86 ljudi, ranjenih pa 113.
Kanada obnavlja financiranje UNRWA
Kanadski javni medij CBC poroča, da se je kanadska vlada odločila obnoviti financiranje ZN-ove agencije za pomoč palestinskim beguncem UNRWA, in sicer po tem, ko je videla ZN-ovo poročilo o izraelskih trditvah, da je 12 članov osebja te agencije sodelovalo v Hamasovem napadu na jugu Izraela 7. oktobra lani.
UNRWA pravi, da Izrael do zdaj ni predstavil dokazov, ki bi podkrepili njegove obtožbe.
Kanada bo po poročanju CBC Newsa aprila vplačala 25 milijonov dolarjev, nato pa bo napovedala dodatna vplačila.
Asean in Avstralija pozivata k trajni prekinitvi ognja
Voditelji članic Združenja držav jugovzhodne Azije (Asean) in Avstralije so medtem pozvali k takojšnji in trajni prekinitvi ognja v Gazi, tamkajšnje humanitarne razmere pa opisali kot grozljive.
"Pozivamo k takojšnji in trajni humanitarni prekinitvi ognja," so zapisali voditelji desetih držav članic Aseana in Avstralije. Obenem so obsodili napade na civiliste in civilno infrastrukturo, ki da nadalje poslabšujejo humanitarno krizo v Gazi, kjer je omejen dostop do hrane, vode in drugih osnovnih dobrin, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Zavzeli so se za hiter, varen in neoviran humanitarni dostop do vseh, ki potrebujejo pomoč, vključno z večjimi zmogljivostmi na mejnih prehodih, tudi na morju. Izrazili so še podporo UNRWA-ju, čeprav je Avstralija zaradi omenjenih izraelskih nedokazanih obtožb začasno ustavila financiranje agencije.
Voditelji držav Aseana in Avstralije so izjavo sprejeli v okviru tridnevnega vrha, na katerem je bilo dogajanje v Gazi predmet razgrete razprave. Singapur je na primer preprečil obsodbo "uporabe stradanja" na območju Gaze, diplomati pa so prerekali glede izraza za ustavitev spopadov. Niso se mogli zediniti, ali naj izjava pozove k popolni prekinitvi ognja ali k humanitarnemu premoru.
Na območju jugovzhodne Azije živi približno 40 odstotkov vseh muslimanov na svetu in tako Indonezija kot Malezija sta odločni podpornici Palestincev. Druge vplivne članice Aseana, kot je Singapur, pa imajo tesnejše vezi z Izraelom.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje