ICJ je opozoril na lakoto v Gazi, območju pod izraelsko okupacijo, ki je že skoraj pol leta tarča nenehnih izraelskih napadov.

Na nevarnost lakote je že na začetku marca opozarjala Južna Afrika, ki je zato na ICJ-ju vložila nujno vlogo, s katero je sodnike in sodnice pozvala, da Izraelu zapovejo, naj omogoči večjo dobavo pomoči.

Sodišče je odredilo tudi povečanje kapacitet in števila kopenskih poti za dobavo pomoči in njihovo odprtost, dokler bo to potrebno. Izrael mora ukaz izpolniti "brez odlašanja, v polnem sodelovanju z Združenimi narodi", je po poročanju Al Džazire sporočilo sodišče.

Da mora Izrael omogočiti zagotavljanje nujno potrebne humanitarne pomoči za ljudi v Gazi, je bil sicer že eden od ukrepov, ki ga je ICJ konec januarja odredil v tožbi Južne Afrike, ki Izraelu očita hude kršitve konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida.

ICJ je tudi s 15 glasovi za in enim proti sprejel ukaz, da Izrael nemudoma zagotovi, da izraelska vojska ne izvaja dejanj, ki predstavljajo kršitev katerih koli pravic Palestincev v Gazi kot zaščitene skupine v skladu s konvencijo o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida.

Vojska tako ne sme na noben način preprečevati dobave nujno potrebne humanitarne pomoči, je še razsodilo sodišče.

Izrael mora o vseh ukrepih, ki jih bo sprejel za izpolnjevanje ukazov, sodišču poročati v enem mesecu.

Vse odločitve sodišča so zavezujoče, a jih ICJ sam ne more uveljavljati. Sodišče bo o tem, ali je Izrael kriv zločina genocida, odločalo predvidoma več let.

Irska se bo pridružila postopku, ki ga sprožila Južna Afrika

Irski zunanji minister Micheal Martin je sporočil, da bo Irska posredovala v postopku proti Izraelu, ki ga je pri Meddržavnem sodišču (ICJ) sprožila Južna Afrika.

Martin je dejal, da mora o genocidu odločati ICJ, vendar je želel jasno povedati, da Hamasov napad 7. oktobra in to, kar se dogaja v Gazi, "pomeni očitno kršitev mednarodnega humanitarnega prava v množičnem obsegu".

Martin je v izjavi naštel nekaj kršitev. "Ugrabitve. Načrtno odvzemanje humanitarne pomoči, napadi na civiliste in civilno infrastrukturo. Neselektivna uporaba eksplozivnega orožja na naseljenih območjih. Uporaba civilnih objektov v vojaške namene. Kolektivno kaznovanje celotnega prebivalstva," je zapisal.

"Seznam se nadaljuje," je dodal. "To se mora končati. Stališče mednarodne skupnosti je jasno."

Januarja je Meddržavno sodišče Izraelu naložilo, naj se vzdrži vseh dejanj, ki bi lahko spadala pod Konvencijo o genocidu, in zagotovi, da njegove enote ne bodo izvajale genocidnih dejanj proti Palestincem. Izrael in njegovi zavezniki so obtožbo označili za neutemeljeno.

Do sprejetja končne odločitve v primeru, ki ga je sprožila Južna Afrika proti Izraelu, bi lahko trajalo več let.

Martin ni povedal, v kakšni obliki bo potekalo posredovanje, niti ni navedel argumentov, ki jih namerava uporabiti Irska, vendar je dodal, da se je za ta korak odločila po pravni in politični analizi ter posvetovanju z več partnerji, vključno z Južnoafriško republiko.

Irsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da s tem ne zavzema določene strani v sporu, ampak bo to priložnost za Irsko, da predstavi svojo razlago ene ali več določb Konvencije o genocidu, ki so predmet spora v tej zadevi.

Irska se je prejšnji teden pridružila Španiji, Malti in Sloveniji ter naredila prve korake k priznanju Palestine. Izrael je državam sporočil, da njihov načrt pomeni "nagrado za terorizem", ki bi zmanjšala možnost za rešitev spora med sosedama s pogajanji.

Žrtev več kot 32.500, od tega 13.000 otrok

Zdravstvene oblasti v Gazi in ZN že dolgo opozarjajo na vse hujše razmere za več kot dva milijona ljudi, ki jim vse bolj grozijo lakota in bolezni. V izraelskih napadih na Gazo je bilo ubitih več kot 32.500 ljudi, vključno s 13.000 otroki. Ravno slednji so najbolj izpostavljeni nedohranjenosti in dehidraciji, ki sta na severu Gaze že terjali žrtve med otroki.

Odstop uradnice na ameriškem zunanjem ministrstvu

Ameriški predsednik Joe Biden ima zaradi vojne v Gazi doma vse več političnih težav, je v odprtem pismu za CNN opozorila Annelle Sheline, nekdanja uradnica ameriškega zunanjega ministrstva, ki je zaradi ameriške vpletenosti v vojno v Gazi podala odpoved.

Vendar zaradi vojne v Gazi večjih političnih sprememb ni bilo, dodaja Sheline, ki je dejala, da ne želi biti več povezana s to administracijo.

Sheline je bila zaposlena na uradu za spodbujanje človekovih pravic na Bližnjem vzhodu. "Močno verjamem v poslanstvo in pomembno delo tega urada," je zapisala in dodala, da ne želi več služiti administraciji, ki omogoča takšna grozodejstva.

Sorodna novica Slovenija se kljub katastrofi v Gazi v odnosu do Izraela večinoma omejuje na pozive in pričakovanja

Sprva je upala, dodaja v izjavi, da bo s svojim delom lahko vplivala na odločitve svojih nadrejenih, "vendar kot predstavnica vlade, ki neposredno omogoča, kar bi po mnenju Meddržavnega sodišča lahko imenovali genocid, tega dela ne more več opravljati".

Sheline je doslej šele druga uradnica, ki je odstopila zaradi ameriške politike do vojne v Gazi, pred tem je odstopila uradnica z ministrstva za izobraževanje.

V odprtem pismu je opozorila, da so jo sodelavci prosili, naj o razlogih za odstop spregovori javno. Zaposleni v zvezni vladi so doslej tako javno kot interno želeli vplivati na odločitve, je dodala, vendar so lahko le z grozo spremljali, kako je ameriška vlada kljub nasprotovanju kongresa Izraelu dobavljala orožje.

38-letnica, ki je doktorirala iz zunanje politike arabskih držav, je dejala, da ima ameriška vlada ogromno dokazov o izraelskem kršenju človekovih pravic in mednarodnega prava ter da Bidnova administracija zavestno krši zakone in lastna načela.

"Zgroženi smo nad očitnim neupoštevanjem zakonov, ki ZDA prepovedujejo zagotavljanje pomoči tujim vojskam, ki grobo kršijo človekove pravice," je zapisala in dodala, da je vsa verodostojnost ZDA kot zagovornic človekovih pravic od začetka vojne skoraj popolnoma izginila.

Zatrdila je, da se notranja politika glede tega v ameriški administraciji spreminja, in opozorila na protestne glasove med demokratskimi predsedniškimi volitvami ter namignila, da je vlada napačno ocenila razpoloženje, je zapisal Guardian.

Izrael se želi vrniti k pogovorom z ZDA o načrtovani ofenzivi na Rafo

Izrael želi nadaljevati pogovore z ZDA o morebitni ofenzivi v mestu Rafa v Gazi, potem ko jih je vlada premierja Benjamina Netanjahuja odpovedala iz protesta zaradi vzdržanega glasu ZDA pri resoluciji Varnostnega sveta o prekinitvi ognja v Gazi, poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki se sklicuje na neimenovanega vladnega uradnika ZDA.

Netanjahu je v ponedeljek odpovedal obisk izraelske delegacije v Washingtonu, potem ko ta ni dal veta na predlog resolucije nestalnih članic Varnostnega sveta ZN-a.

"Urad predsednika vlade je sporočil, da bi radi prestavili srečanje, namenjeno pogovorom o Rafi. Zdaj sodelujemo z njimi, da bi določili primeren datum," je za AFP povedal visoki predstavnik vlade predsednika ZDA, ki ni želel biti imenovan.

Preobrat se je zgodil po tem, ko je izraelski obrambni minister Joav Galant v zadnjih dveh dneh opravil "konstruktivne pogovore" z visokimi uradniki v Washingtonu.

Rafa je bila ena od številnih tem, o katerih so se z Galantom pogovarjali ameriški državni sekretar Antony Blinken, obrambni minister Lloyd Austin, vodja ameriške obveščevalne službe CIA Bill Burns in svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan.

Prejšnji teden je Netanjahu privolil v Bidnovo osebno prošnjo, da v Washington pošlje ekipo, ki bo slišala ameriške pomisleke in razpravljala o načinih za napad na palestinsko gibanje Hamas brez večje kopenske operacije v Rafi, ki je polna beguncev in razseljenih civilistov.

Predstavniki Bidnove vlade za potrebe domače in izraelske javnosti ob tem razlagajo, da resolucija Varnostnega sveta o Gazi ni zavezujoča, kar je po mnenju diplomatov v ZN-u sprto z dejstvi. Vse resolucije Varnostnega sveta so namreč zavezujoče.