O najdbi trupel na območju razdejanega bolnišničnega kompleksa Naser je civilna zaščita v Gazi poročala že prejšnji konec tedna. Izraelska vojska se na navedbe še ni odzvala oziroma je sporočila, da informacije preverja.

Izraelske sile so v bolnišnico Naser vstopile februarja in po lastnih navedbah tam ubile več domnevnih teroristov. V začetku tega meseca so se z območja umaknile.

Palestinska civilna zaščita je sporočila, da so v času izraelskega obleganja mrtvih niso mogli pokopavati na pokopališču, ampak so grobove kopali kar na dvorišču bolnišnice. Nekateri pokopani naj bi bili ubiti med obleganjem, drugi med izraelskim vdorom v bolnišnico.

Iz vzhodnega dela mesta Han Junis danes sicer prihajajo poročila o novih izraelskih napadih, zaradi katerih naj bi se več Palestincev, ki so se po umiku izraelskih vojakov vrnili na območje, znova pognalo v beg.

Izrael je ofenzivo na Gazo sprožil po napadu palestinskega gibanja Hamas 7. oktobra lani, ko so njegovi borci ob vdoru na ozemlje Izraela ubili okoli 1170 ljudi, še 250 pa jih zajeli kot talce.

V izraelskih povračilnih napadih na območju Gaze je bilo od začetka vojne ubitih najmanj 34.151 ljudi, je danes sporočilo ministrstvo za zdravje v palestinski enklavi, še 77.084 je bilo ranjenih.

Ameriške sankcije proti izraelskemu bataljonu?

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je dejal, da bo zavrnil vse morebitne sankcije proti izraelski vojski, potem ko so se pojavili namigi, da naj bi ZDA razmišljale o sankcijah proti bataljonu zaradi domnevnih kršitev človekovih pravic na Zahodnem bregu.

Ameriški novičarski portal Axios je poročal, da naj bi ameriški državni sekretar Antony Blinken v prihodnjih dneh napovedal sankcije proti bataljonu izraelske vojske Necah Jehuda, vzrok pa naj bi bile domnevne kršitve človekovih pravic na zasedenem Zahodnem bregu.

V enem takšnem incidentu je 80-letni Omar Asad, ki ima palestinsko-ameriške korenine, umrl, potem ko so ga izraelski vojaki januarja leta 2022 med preiskavo na Zahodnem bregu zvezali. ZDA so že takrat pozvale k temeljiti preiskavi. Izraelska vojska je obžalovala Asadovo smrt in dodala, da bo poveljnik bataljona zaradi tega kaznovan. A obenem je navedla, da je bila Asadova smrt "posledica že obstoječega zdravstvenega stanja".

Vse domnevne kršitve, zaradi katerih naj bi se bataljon znašel pod ameriškimi sankcijami, so se zgodile pred začetkom vojne v Gazi 7. oktobra.

Prve ameriške sankcije proti IDF-ju?

Po poročanju portala naj bi ZDA s sankcijami pripadnikom posebnega ultraortodoksnega bataljona, v katerem služijo le moški, onemogočile prejemanje vojaške podpore ali usposabljanja iz ZDA. To bi bilo prvič, da bi ZDA uvedle sankcije proti enoti izraelske vojske (IDF).

Dobro obveščeni viri so za portal povedali, da bi ZDA sankcije uvedle v skladu z zakonom, ki ameriški administraciji prepoveduje uporabo sredstev za pomoč enotam tujih sil, če obstajajo verodostojne informacije, da so te enote vpletene v kršitve človekovih pravic. Ko so Blinkna vprašali o tem, je dejal: "Odločil sem se. Kaj, boste videli v naslednjih dneh."

Netanjahu: Proti temu se bom boril z vsemi močmi

Izraelska vlada se je na navedbe portala odzvala z ogorčenjem. Premier Benjamin Netanjahu je načrtovane sankcije označil za vrhunec absurda in moralno dno. "Proti temu se bom boril z vsemi močmi," je dejal v nedeljo.

"Pričakujem, da bo ameriška vlada preklicala namero o uvedbi sankcij proti bataljonu Necah Jehuda," je poudaril izraelski obrambni minister Joav Galant. Dodal je, da svet še pozorneje kot prej spremlja odnose med ZDA in Izraelom. "Vsak poskus kritike celotne enote bo vrgel temno senco na poteze celotne izraelske vojske. To pa ni prava pot med prijatelji in partnerji," je dejal po poročanju BBC-ja. Ob tem je opozoril, da bi šlo za nevaren precedens.

Član izraelskega vojnega kabineta Beni Ganc pa je Blinknu v nedeljo po pisanju časnika Times of Israel dejal, da sankcije proti bataljonu ne bi škodovale le mednarodni legitimnosti Izraela v boju proti palestinskemu gibanju Hamas na območju Gaze, ampak za to ZDA po njegovih besedah tudi nimajo nobene podlage. Izraelska vojska ob tem vztraja, da bataljon deluje v skladu z mednarodnim pravom.

Odstop vodje izraelske vojaške obveščevalne službe

Odstopil je vodja obveščevalne službe izraelske vojske Aharon Haliva. Vzrok so napake, ki so se pokazale pri Hamasovem napadu na Izrael 7. oktobra. Haliva je prvi visoki predstavnik izraelske vojske, ki je odstopil, ker ni preprečil omenjenega napada.

"Generalmajor Aharon Haliva je v dogovoru z načelnikom generalštaba ponudil odstop, ker je bil kot vodja obveščevalnega direktorata odgovoren za dogodke 7. oktobra. Odločeno je bilo, da bo generalmajor končal vodenje direktorata in se upokojil iz vojske, ko bo imenovan njegov naslednik," je sporočila vojska.

Haliva, ki je v izraelski vojski služil 38 let, je v svojem odstopnem pismu prevzel odgovornost, da ni preprečil napada palestinskega gibanja Hamas na Izrael. "7. oktobra je Hamas izvedel smrtonosni napad na Izrael. Obveščevalni oddelek pod mojim poveljstvom ni izpolnil naloge, ki nam je bila zaupana. Ta črni dan nosim v sebi vse od takrat. Za vedno bom s seboj nosil strašno bolečino te vojne," je zapisal v pismu in hkrati pozval k temeljiti preiskavi okoliščin, ki so pripeljale do napada.

Izrael je ofenzivo na Gazo sprožil po napadu Hamasa 7. oktobra lani, ko so njegovi pripadniki na jugu Izraela ubili okoli 1170 ljudi, še 250 pa jih zajeli. V izraelskih napadih je bilo na območju Gaze od začetka vojne po podatkih tamkajšnjih oblasti ubitih 34.097 ljudi, večinoma žensk in otrok.

Komisija: Izrael ni predložil dokazov o povezavah med UNRWA in Hamasom

Izrael šele mora predložiti dokaze v podporo svojim trditvam, da je nekaj uslužbencev agencije ZN-a za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) članov terorističnih organizacij oziroma povezanih s Hamasom ali Islamskim džihadom, je ugotovila neodvisna komisija, ki jo vodi nekdanja francoska zunanja ministrica Catherine Colonna.

Komisijo je v začetku februarja imenoval generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, potem ko je Izrael agencijo ZN obtožil, da je 12 njenih uslužbencev sodelovalo v napadu palestinskega islamističnega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra lani.

Neodvisna komisija v poročilu ugotavlja, da je agencija UNRWA Izraelu sezname svojih uslužbencev redno posredovala v preverjanje in da "je izraelska vlada od leta 2011 ni obvestila o nobenih pomislekih glede osebja na podlagi teh seznamov", poroča britanski Guardian na svoji spletni strani.

Poročilo, ki ga je komisija pripravila v sodelovanju s tremi raziskovalnimi inštituti na Švedskem, Norveškem in Danskem, bodo v celoti objavili še danes, a je po poročanju Guardiana v njem jasno navedeno, da Izrael še ni utemeljil nobene od svojih trditev o sodelovanju uslužbencev UNRWA s Hamasom ali Islamskim džihadom. Enako ugotovitev v poročilu izpostavlja tudi agencija Reuters, ki je imela vpogled vanj.

Zaradi izraelskih obtožb o vpletenosti osebja UNRWA v napad Hamasa na Izrael 7. oktobra lani so številne glavne države donatorke začasno ustavile financiranje agencije. To so storile kljub velikim potrebam 2,3 milijona ljudi na območju Gaze, ki so bili zaradi izraelskih vojaških operacij večinoma prisiljeni zapustiti svoje domove in se soočajo z akutnim pomanjkanjem vode, hrane, zatočišč in ustrezne zdravstvene oskrbe. Večina donatoric je sicer v zadnjih tednih obnovila financiranje agencije, ki je ključna za dostavo humanitarne pomoči v palestinski enklavi in širše v regiji.

Zaradi izraelskih obtožb zoper dvanajst uslužbencev UNRWA v Združenih narodih od januarja poteka tudi notranja preiskava.