Izraelska vojska je bombardirala tako južni kot osrednji in severni del okupirane Gaze, pri čemer je ubila več deset ljudi. V Džabaliji na severu je bilo ponoči ubitih šest ljudi, več jih je bilo ranjenih, poroča palestinska tiskovna agencija Vafa.

En človek je bil ubit v izraelskem napadu na dom družine Vadi v Bejt Lahiji, prav tako na severu. V mestu Gaza pa sta umrla dva človeka, ko je izraelsko letalo napadlo domove v soseski Sabra. Več ljudi je pogrešanih. Bili naj bi zakopani pod ruševinami, poroča Vafa. V isti soseski je bil napaden tudi dom družine Al Vahidi, pri čemer je umrlo neznano število ljudi.

V Han Junisu na jugu je vojska napadla šolo, v katero so se zatekli razseljeni ljudje. Med ubitimi in ranjenimi so tudi ženske in otroci.

Izraelske sile naj bi medtem na skrajnem jugu Gaze sistematično porušile stanovanjske stavbe na zahodu Rafe.

Ameriška tiskovna agencija AP poroča, da so Palestinci v Gazi prisiljeni kupovati umazano vodo, potem ko je Izrael uničil vseh pet obratov za čiščenje odpadnih voda, pa tudi obrate za razsoljevanje vode ter vodnjake in vodne rezervoarje. Izraelska vojska je pri tem ubila tudi delavce, ki so skušali te obrate popraviti.

"Večina bolnikov otrok, mlajših od 14 let"

Ameriški zdravstveni delavci, ki so se vrnili iz Gaze, poročajo, da bolniki, ki so preživeli grozljive poškodbe zaradi bombardiranja, umirajo zaradi okužb, ker primanjkuje zdravstvenih potrebščin.

"Obseg civilnih žrtev, ki sem jih videl, je večji od vsega, kar sem videl prej," je dejal nekdanji ameriški vojaški kirurg Adam Hamawy.

"Večina naših bolnikov je bilo otrok, mlajših od 14 let," je dejal Hamawy, ki zadnjih 30 let dela kot prostovoljec na vojnih območjih in v državah, ki so jih prizadele naravne nesreče.

V Egipt prepeljali 21 otrok z rakom

Egiptovski Rdeči polmesec je sporočil, da so iz Gaze v Egipt pripeljali 21 otrok z rakom, ki jih bodo zdravili v tamkajšnjih bolnišnicah. Ministrstvo za zdravje v Gazi je sicer sporočilo, da bi zdravljenje v tujini potrebovalo več kot 25.000 otrok.

Premestitev bolnih otrok je potekala prek palestinsko-izraelskega mejnega prehoda Karem Abu Salem oziroma Kerem Šalom pod nadzorom Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Šlo je za prvo tovrstno premestitev bolnikov iz Gaze v skoraj dveh mesecih, so še sporočili iz egiptovskega Rdečega polmeseca.

Izraelske sile so v Gazi od 7. oktobra po podatkih tamkajšnjega zdravstvenega ministrstva ubile najmanj 37.765 ljudi, od tega več kot kot 15.000 otrok. Ranjenih je 86.428 ljudi. Ministrstvo je dodalo, da je bilo v zadnjih 24 urah ubitih 47 ljudi, 52 je bilo ranjenih.

Racija v Dženinu

Nasilje se nadaljuje tudi na zasedenem Zahodnem bregu. Izraelska vojska je ponoči izvedla racijo v Dženinu, pri čemer je bil ubit en izraelski vojak, še eden pa je bil huje ranjen. Po navedbah prič je bil razlog improvizirana eksplozivna naprava.

Izraelska vojska je potrdila, da je ponoči izvedla racijo in se nato umaknila iz Dženina, več podrobnosti pa ni izdala. Po navedbah Vafe je v raciji med drugim sodelovalo več deset izraelskih ostrostrelcev, po navedbah prič je bilo vso noč slišati streljanje in spopade.

Po celotnem območju Zahodnega brega so izraelske sile po navedbah palestinskih organizacij skupno aretirale 28 ljudi, večino v Dženinu, nekaj pa tudi v Hebronu, Betlehemu, Ramali, Nablusu in Jeruzalemu. Ob tem naj bi grozili tudi njihovim družinskim članom in jih pretepali.

Nasilje na Zahodnem bregu, ki je tako kot Gaza od leta 1967 pod izraelsko okupacijo, je naraščalo že pred začetkom vojne v Gazi 7. oktobra lani. Od takrat pa je doseglo najvišjo raven v približno dveh desetletjih.

Izraelske sile so od 7. oktobra v skoraj vsakodnevnih racijah na Zahodnem bregu aretirale približno 9400 Palestincev, izraelski vojaki ali naseljenci so ob tem ubili 553 ljudi, vključno s 137 otroki. Na drugi strani so palestinski borci na Zahodnem bregu ubili 15 ljudi, večinoma je šlo za izraelske vojake.

Večmilijardna ameriška vojaška pomoč

Ameriški časopis Washington Post poroča, da so ZDA od 7. oktobra, ko je Izrael po vdoru Hamasa na jug njegovega ozemlja sprožil silovite napade na Gazo, Izraelu poslale za 6,5 milijarde dolarjev vojaške pomoči. Časopis se pri poročanju sklicuje na neimenovanega višjega uslužbenca ameriške vlade.

Vir je dejal, da je bila skoraj polovica te pomoči poslana v prejšnjem mesecu. Uslužbenec je še dejal, da znesek kaže na obseg ameriške podpore Izraelu v času, ko se izraelski premier Benjamin Netanjahu pritožuje, da ZDA zadržujejo pošiljke orožja za Izrael.

Ameriška televizija ABC pa navaja neimenovanega predstavnika ameriške vlade, ki je dejal, da so izraelski in ameriški uradniki na srečanju v Washingtonu pregledali vsak posamezen primer pošiljk orožja, odpravili vse nesporazume in dosegli resničen napredek. Bela hiša sporoča, da bo Izraelu še naprej zagotavljala vse, kar potrebuje za obrambo.

Ameriška vlada po besedah vira medtem še vedno preverja prepoved izvoza velikih bomb. Dobavo takšnega orožja so ustavili maja, ko je predsednik Joe Biden izrazil zaskrbljenost zaradi njihove uporabe na zelo naseljenih območjih, kot je Rafa na skrajnem jugu Gaze.

Glede drugega orožja in oskrbe pa je neimenovani uradnik dejal, da so nastali nesporazumi zaradi zapletov v ameriškem birokratskem sistemu odobritve in zahtev po prednostni razvrstitvi nekaterih zadev, kar pa sta delegaciji uredili.

Izraelski premier Netanjahu je namreč 18. junija v videoposnetku obtožil ZDA, da upočasnjujejo pošiljke orožja, kar je Washington odločno zanikal.

V sredo sta se v Beli hiši sestala ameriški svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan in izraelski obrambni minister Joav Galant, vendar naj o tem videoposnetku ne bi govorila.

Bela hiša je po srečanju uradno sporočila, da sta govorila o prizadevanjih za dogovor o premirju in izpustitvi talcev v Gazi. "Minister Galant je ponovno potrdil podporo izraelske vlade sporazumu, ki ga je predstavil predsednik Biden in so ga potrdili v Varnostnem svetu ZN-a," navaja Bela hiša. Nihče izmed visokih predstavnikov Izraela sicer omenjenega načrta javno ni podprl.

"Sullivan je ponovno potrdil zavezo predsednika Bidna, da bo zagotovil Izraelu vse, kar potrebuje za vojaško obrambo in spopad z nasprotniki, ki jih podpira Iran," še navaja sporočilo Bele hiše.

Galant Libanonu grozi s kameno dobo

Izraelski obrambni minister Galant je medtem dejal, da bi lahko izraelske sile Libanon poslale "nazaj v kameno dobo", če se bo zgodilo stopnjevanja vojne med Izraelom in libanonskim gibanjem Hezbolah.

"Ne želimo vojne, a se pripravljamo na vsak scenarij," je dejal Galant, ki zaključuje štiridnevni obisk ZDA. Medtem je glavni tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča sodišče zaprosil za izdajo naloga za aretacijo Galanta zaradi očitkov o vojnih zločinih v Gazi.

Nemčija državljane poziva, naj zapustijo Libanon

Nemško zunanje ministrstvo je v sredo pozvalo svoje državljane, naj čim prej zapustijo Libanon zaradi grožnje dodatnega zaostrovanja konflikta med izraelsko vojsko in Hezbolahom.

Ministrstvo je opozorilo tudi pred povečanim tveganjem terorističnih napadov v Libanonu, ki bi lahko prizadeli tujce iz zahodnih držav ali turiste v velikih hotelih.

Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je že v torek posvarila, da lahko že "napačna presoja" sproži obsežno vojno med Izraelom in Hezbolahom, in ob naraščanju napetosti pozvala k "skrajni zadržanosti".

"Z vsako raketo čez modro črto med Libanonom in Izraelom se povečuje nevarnost, da bi napačna presoja lahko sprožila vročo vojno," je Baerbock med obiskom Bejruta zapisala na omrežju X.

Slovensko ministrstvo za zunanje in evropske zadeve zaradi razmer v državi iz varnostnih razlogov odsvetuje vsa potovanja v Libanon.