Palestinska tiskovna agencija Vafa, ki se sklicuje na zdravstvene vire, poroča, da je bilo ranjenih najmanj 20 ljudi, ki so jih prepeljali v bolnišnico Šifa v Gazi.
Gre za četrti tak napad na ljudi, ki čakajo na pomoč, poroča Al Džazira.
Mesto Gaza stoji na severu okupirane Gaze, ki jo je Izrael skoraj popolnoma odrezal od dobav pomoči. V mesto pride le nekaj tovornjakov s pomočjo iz Rafe na jugu območja.
UNRWA: Izrael dodatno omejuje dobavo pomoči
Preživetje prebivalstva Gaze je odvisno od humanitarne pomoči, ki pa je prihaja zelo malo, omejitve pa se še povečujejo, je v ponedeljek opozoril vodja agencije ZN-a za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) Philippe Lazzarini.
Kot zadnji tak primer je navedel izraelsko zavrnitev tovornjaka s pomočjo, ker je ta vključevala medicinske škarje.
Kot je na omrežju X zapisal Lazzarini, so škarje, ki se uporabljajo pri oskrbi otrok, del dolgega seznama, ki jih izraelske oblasti prepovedujejo z utemeljitvijo, da gre za blago z dvojno rabo.
Na tem seznamu so tudi številni drugi medicinski pripomočki, kot so anestetiki, solarne luči, kisikove jeklenke, tablete za čiščenje vode, zdravila proti raku in podobno.
Zaradi vse hujše humanitarne krize v Gazi Lazzarini poziva k pospešeni dobavi pomoči, saj je od nje odvisnih dva milijona življenj.
COGAT, organ izraelskega obrambnega ministrstva, pristojen za palestinske civilne zadeve, je zavrnil obtožbe, da Izrael preprečuje dostop osnovne humanitarne pomoči v Gazo. Ob tem je Lazzarinija obtožil laganja v svoji objavi na omrežju X.
"V Gazo je vstopilo več kot 16.000 tovornjakov, pri čemer le 1,5 odstotkov tovornjakov ni imelo dovoljenja. Večina je bila ponovno usklajena in je vstopila pozneje. Vaši viri informacij so napačni. Ves čas smo v stiku z organi ZN in o tem nismo slišali niti besede," je v odzivu na izjave Lazzarinija še dodal COGAT.
Ladja Open Arms izplula s Cipra
Medtem je iz ciprskega pristanišča Larnaka zjutraj izplula ladja Open Arms s humanitarno pomočjo za prebivalce Gaze, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedala tiskovna predstavnica španske dobrodelne organizacije Open Arms.
Predelan vlačilec s približno 200 tonami pitne vode, hrane in zdravil na krovu bi moral prvotno iz Larnake izpluti v nedeljo, vendar so pristojni odhod preložili. Do nerazkrite lokacije ob obali Gaze naj bi potreboval od dva do tri dni. Na cilju bo pomoč predvidoma raztovorila ekipa ameriške humanitarne organizacije World Central Kitchen.
Gre za prvo pošiljko pomoči v okviru pomorskega humanitarnega koridorja za Gazo. Združeni narodi in humanitarne organizacije opozarjajo, da je v Gazi lakota neizogibna in da je več otrok že umrlo zaradi pomanjkanja hrane.
Po navedbah ZN-a pomoč iz zraka in po morju sicer ne more v celoti nadomestiti pomoči, ki dospe po kopnem. Izrael pa izvaja obleganje Gaze in onemogoča dobavo pomoči oziroma omogoča njeno dobavo le v izredno majhnih količinah.
Slovenija zaskrbljena zaradi poročila o spolnem nasilju in krutem ravnanju
Posebna odposlanka ZN-a za vprašanje spolnega nasilja Pramila Patten je poudarila, da njeni ekipi ni uspelo govoriti z nobeno žrtvijo spolnega nasilja "kljub vztrajnim prizadevanjem, da bi jih spodbudili, da spregovorijo".
Poročilo poudarja tudi, da je ekipa ZN-a v večini informacije pridobila od izraelskih državnih institucij. Razlog za to je tudi nepripravljenost Izraela za sodelovanje s pristojnimi ZN-ovimi organi, ki imajo mandat za preiskovanje.
Žbogar se je zavzel za nadaljnjo preiskavo, od Izraela pa pričakuje, da bo dovolil dostop pristojnim organom v okviru Združenih narodov, ki bi lahko izvedli celovito preiskavo.
Slovenija je zaskrbljena tudi za talce, ki naj bi bili prav tako žrtve spolnega nasilja, in poziva k njihovi takojšnji in brezpogojni izpustitvi.
Obenem pa je Žbogar enako mero zaskrbljenosti izrazil tudi nad poročili o krutem, nečloveškem in ponižujočem ravnanju s Palestinci v priporih, med hišnimi racijami in na nadzornih točkah. Treba je preiskati tudi ta poročila, je dejal in opozoril, da se je v zadnjih mesecih izjemno povečalo število aretiranih in priprtih Palestincev.
Spomnil je še na izjemno trpljenje žensk v Gazi, ki se spoprijemajo z zlomom zdravstvenega sistema, lakoto, omejenim dostopom do zdravil in higienskih proizvodov ter z uničenjem brez primere. Pozval je k spoštovanju mednarodnega prava, vključno s humanitarnim pravom in pravom človekovih pravic.
Von der Leyen: Gaza potrebujejo takojšnji humanitarni premor
Prebivalci Gaze potrebujejo takojšnji humanitarni premor, ki bo privedel do trajne prekinitve ognja, je v Evropskem parlamentu dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
"Seveda ima Izrael pravico, da se brani in bori proti Hamasu. Vendar pa je treba ves čas zagotavljati varnost civilistov v skladu z mednarodnim pravom. Trenutno obstaja zgolj en način za zagotovitev zadostne humanitarne pomoči. Prebivalci Gaze potrebujejo takojšen humanitarni premor, ki bo privedel do trajne prekinitve ognja. Potrebujejo ga zdaj," je poudarila von der Leyen.
Razmere v Gazi so po njenih besedah dosegle točko preloma, pri čemer je opozorila, da otroci umirajo od lakote. "Tega ne smemo dovoliti. Storiti moramo vse, kar je v naši moči, da bi to ustavili," je dodala.
Predsednica komisije je povedala, da je treba izkoristiti vse mogoče poti za dobavo pomoči, tudi v zadnjih dneh vzpostavljeni pomorski koridor od Cipra do Gaze, ki je rezultat "mednarodnega sodelovanja brez primere".
EU aktiviral mehanizem civilne zaščite
Poleg tega je več držav, tudi nekatere članice EU-ja, začelo dobrodelno pomoč dobavljati iz zraka, je še povedala. Unija je tako aktivirala tudi mehanizem civilne zaščite, da bi še okrepili podporo. Vse članice je pozvala, naj v okviru mehanizma prispevajo svoje zmogljivosti.
Spomnila je na dramatične prizore med razdeljevanjem dobrodelne pomoči v Gazi, zaradi česar je po njenem mnenju ključno sodelovanje z agencijami, ki so na terenu. Med temi je UNRWA, ki se je znašla pod plazom izraelskih obtožb, da so nekateri uslužbenci agencije sodelovali v oktobrskih napadih palestinskega gibanja Hamas na jugu Izrael. Izrael po več kot mesecu dni obtožb ni podkrepil z dokazi.
UNRWA in ZN sta sprejela ustrezne ukrepe, zaradi česar bo Evropska komisija agenciji izplačala 50 milijonov evrov finančne podpore, je povedala von der Leyen.
Hezbolah izstrelil rakete proti Izraelu
Medtem je libanonsko oboroženo gibanje Hezbolah po lastnih navedbah izstrelilo več kot sto raket proti položajem izraelske vojske, kar naj bi bil odgovor na ponedeljkov napad izraelskih sil na vzhodu Libanona, v katerem je bil ubit en človek, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Izraelska vojska je namreč v ponedeljek napadla mesto Balbek na vzhodu Libanona, pozneje pa tudi položaje Hezbolaha na jugu države. Kot so sporočili, so to bili povračilni ukrepi za nedavne napade Hezbolaha na Golansko planoto. To območje je sicer del sirskega ozemlja, ki je od leta 1967 pod izraelsko vojaško okupacijo.
Hezbolah in izraelske sile se skoraj vsakodnevno medsebojno obstreljujejo vse od 7. oktobra, ko so izbruhnili spopadi v Gazi. Večina napadov je bila omejena na območja ob meji med državama, vendar je Izrael izvedel tudi več napadov na domnevne položaje Hezbolaha v notranjosti Libanona, kar je povzročilo ostre reakcije med pripadniki šiitskega gibanja in okrepilo strahove pred zaostrovanjem spopadov na tem območju.
Gibanje Hezbolah bo po lastnih navedbah ustavilo napade na Izrael šele takrat, ko bodo izraelske sile prenehale oblegati Gazo. Izraelski obrambni minister Joav Galant pa je nedavno dejal, da morebitno premirje v Gazi ne bo spremenilo izraelskega cilja izriniti Hezbolah iz južnega Libanona z diplomacijo ali s silo.
Od 7. oktobra, ko so izbruhnili spopadi v Gazi, je bilo zaradi obstreljevanja med Izraelom in Hezbolahom v Libanonu ubitih najmanj 317 ljudi, med katerimi je bilo poleg borcev Hezbolaha tudi 54 civilistov, kažejo podatki AFP-ja. V Izraelu je umrlo deset vojakov in sedem civilistov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje