Poslanci so zakonodajo, ki bo začela veljati s prihodnjim letom, sprejeli z 92 glasovi za in desetimi proti. UNRWA je v odzivu njihovo odločitev označila za nezaslišano.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je dejal, da morajo delavci UNRWA-ja odgovarjati za, kot je dejal, njihove "teroristične dejavnosti" proti državi. V objavi na omrežju X je tudi zapisal, da mora trajna humanitarna pomoč ostati na voljo v Gazi "zdaj in v prihodnosti".

"Nezaslišano je, da si država članica Združenih narodov prizadeva onemogočiti agencijo ZN-a, ki je tudi največja odzivnica v humanitarni operaciji v Gazi," je dejala tiskovna predstavnica UNRWA-ja Juliette Touma.

Leta 1949 ustanovljena agencija ZN-a skrbi za humanitarno pomoč, izobraževanje, socialne storitve in zdravje za več milijonov palestinskih beguncev na območju Gaze, Zahodnem bregu, v Jordaniji, Libanonu in Siriji. UNRWA je ena največjih agencij ZN-a in ima približno 40.000 zaposlenih, od tega 13.000 samo na območju Gaze.

Izrael že več mesecev opozarja, da se je v agencijo infiltriralo palestinsko islamistično gibanje Hamas. Trdi tudi, da je več njenih uslužbencev sodelovalo v napadu Hamasa na Izrael 7. oktobra lani. UNRWA obtožbe zavrača, številne države pa so zaradi očitkov ustavile ali začasno prekinile financiranje agencije.

"Če Združeni narodi niso pripravljeni očistiti te organizacije pred terorizmom, pred aktivisti Hamasa, potem moramo sprejeti ukrepe, da zagotovimo, da ne bodo mogli nikoli več škodovati našim ljudem," je dejal izraelski poslanec Šaren Haskel. "Mednarodna skupnost bi lahko prevzela odgovornost in poskrbela, da bi uporabila ustrezne organizacije za olajšanje humanitarne pomoči, kot je Svetovna organizacija za hrano, kot je Unicef, in številne druge, ki delujejo po vsem svetu," je še dejal Haskel.

Lazzarini: Gre za kolektivno kaznovanje

Vodja agencije UNRWA-ja Philippe Lazzarini v današnji prepovedi delovanja agencije s strani Izraela vidi kampanjo za diskreditacijo organizacije. Prepričan je tudi, da bo to dejanje, ki po njegovem mnenju predstavlja nevaren presedan, še okrepilo trpljenje Palestincev.

Prepoved dejavnosti UNRWA v Izraelu je brez primere in predstavlja nevaren presedan, je v izjavi na omrežju X po glasovanju izraelskega parlamenta zapisal Lazzarini.

"Ti zakoni bodo le poglobili trpljenje Palestincev, zlasti v Gazi, kjer ljudje že več kot leto dni preživljajo čisti pekel," je zapisal in opozoril, da bo ukrep odvzel možnost izobraževanja 650.000 dekletom in fantom ter ogrozil celotno generacijo otrok. Gre za nič manj kot kolektivno kazen, je dodal.

EU je opozoril, da bi imelo sprejetje zakonodaje daljnosežne posledice, saj bi onemogočilo ključne dejavnosti UNRWA-ja v Gazi, resno oviralo zagotavljanje zdravstvenih, izobraževalnih in socialnih storitev agencije na zasedenem Zahodnem bregu ter UNRWA v Izraelu odvzelo diplomatske privilegije in imunitete.

V Bruslju so prepričani, da je zakonodaja v očitnem nasprotju z mednarodnim pravom in bo le poslabšala že tako hudo humanitarno krizo za milijone Palestincev. V luči tega EU poziva izraelske oblasti, naj zagotovijo, da bo UNRWA lahko še naprej opravljala svoje delo na kriznih območjih, je sporočila evropska služba za zunanje delovanje (EEAS).

Tudi ZDA in Velika Britanija sta zaskrbljeni zaradi predlagane zakonodaje. Washington pa je izraelske oblasti pozval, naj je ne sprejme, je sporočil tiskovni predstavnik State Departmenta Matthew Miller in ponovil, da ima UNRWA ključno vlogo pri razdeljevanju humanitarne pomoči na območju Gaze.

Fajon: Odprta vrata za dodatno destabilizacijo razmer

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je izrazilo globoko zaskrbljenost zaradi izraelske prepovedi delovanja UNRWA-ja. Gre za hud udarec mednarodnemu pravu in ustanovni listini Združenih narodov, je sporočila zunanja ministrica Tanja Fajon.

"Zakon, ki onemogoča delo agencije, je bianco menica za poglabljanje že tako grozljive humanitarne krize v Gazi (...) Onemogočanje dela agencije odpira vrata za dodatno destabilizacijo razmer in močno ogroža možnost za rešitev dveh držav. Izrael zato ponovno pozivamo k spoštovanju ustanovne listine, resolucij Varnostnega sveta in Generalne skupščine za nemoteno izvajanje mandata agencije," je ob sprejetju zakona sporočila Fajon.

Ministrica je poudarila tudi nujnost spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava, vključno z omogočanjem varnega in neoviranega razdeljevanja humanitarne pomoči v zadostnih količinah ter zagotavljanju varnosti humanitarnega osebja.

Izraelske sile pregnale zdravstveno osebje iz bolnišnice

Ministrstvo za zdravje v Gazi je sporočilo, da so izraelske sile aretirale in pregnale vse zdravstveno osebje v bolnišnici Kamal Advan razen enega pediatra, zato je pozvalo mednarodno skupnost, naj v bolnišnico nemudoma pošlje kirurške zdravstvene ekipe.

Med operacijo v bolnišnici naj bi izraelska vojska po lastnih navedbah aretirala številne borce ter zasegla orožje, denar in dokumente. Trdi tudi, da se je zaradi spopadov okoli 50.000 civilistov iz Džabalije in okolice zateklo v mesto Gaza.

Medtem Izrael nadaljuje napade na Gazo. Izraelska vojska je po poročanju Al Džazire sporočila, da njene sile izvajajo zračne in kopenske napade v Džabaliji na severu okupiranega območja.

Vojska je sporočila, da so uničili podzemne predore in odkrili številne kose orožja. Tarča napadov na severu sta bili tudi Bejt Lahija in Šudžeja.

V Šudžeji je le še nekaj hiš celih, več kot 80 odstotkov prebivalcev pa je bilo pregnanih z domov. Izraelska vojska po poročanju Al Džazire uničuje tako stanovanjske stavbe kot javna poslopja in tudi evakuacijske centre, in sicer da ljudem prepreči vrnitev.

V 24 dneh ubitih skoraj 1000 ljudi

Na severu je bilo v 24 dneh izraelske operacije po podatkih zdravstvenih oblasti ubitih skoraj 1000 ljudi. Večina žrtev je žensk in otrok. Številni so ujeti pod ruševinami.

V Bejt Lahiji je izraelska vojska uničila najmanj pet hiš. Več deset ljudi je pod ruševinami. Vojska je napadla tudi šolo ZN-a, ubitih je bilo najmanj devet Palestincev, tudi trije novinarji in devetletni otrok.

Vojska je dodala, da operacije izvajajo tudi na jugu Gaze na območju Rafe, kjer vojaki po poročanju Al Džazire uničujejo hiše.

Palestinska tiskovna agencija Vafa poroča, da je v izraelskem napadu na dom družine Abu Amuna v begunskem taborišču Nusejrat umrl en človek, več jih je bilo ranjenih.

Na območju Al Mavasi na jugu Gaze pa je bil v napadu izraelskega brezpilotnega letala ubit najmanj en človek, več jih je bilo ranjenih.

V begunskih taboriščih Bureidž in Magazi v osrednji Gazi pa so bili ubiti trije civilisti, vključno z otrokom.

Izraelske sile so uničile tudi hiše severovzhodno od begunskega taborišča Bureidž v osrednji Gazi, še poroča Vafa.

Zadnji napadi se dogajajo po tem, ko je bilo v Gazi v izraelskih napadih v nedeljo ubitih najmanj 53 ljudi.

Po podatkih zdravstvenega ministrstva v Gazi je bilo tam od oktobra lani v izraelskih napadih ubitih najmanj 43.020 ljudi, od tega najmanj 16.700 otrok. Najmanj 101.110 ljudi je bilo ranjenih.

Izraelski minister poziva k izraelskemu naseljevanju

Medtem je izraelski skrajno desni finančni minister Bezalel Smotrič pozval k "stotinam tisočev novih naseljencev" na Zahodnem bregu in v Gazi, palestinskih ozemljih pod izraelsko okupacijo.

Smotrič poziva h gradnji novih mest in naselbin "globoko" na Zahodnem bregu, poroča izraelski portal The Times of Israel.

Izraelski minister je v nedeljo zagovarjal tudi vzpostavitev naselbin v Gazi, češ da brez civilne in "dolgoročne vojaške prisotnosti tam ni varnosti", posvaril je tudi pred "eksistenčno grožnjo državi Izrael in njenim državljanom". Smotrič je še pozval k prisilni razselitvi Palestincev v druge arabske države.

Hercog se je opravičil svojcem ujetnikov

Izraelski predsednik Jicak Hercog se je v nedeljo opravičil svojcem ujetnikov, ki še vedno ostajajo v ujetništvu palestinskega gibanja Hamas. "Pred vami stojim kot predsednik Izraela in se vam opravičujem," je med slovesnostjo v Jeruzalemu ob hebrejski koledarski obletnici Hamasovega napada 7. oktobra lani dejal Hercog.

"Žal nam je, da nam je spodletelo pri obrambi vaših bližnjih, žal nam je, da smo prelomili najbolj temeljno in zavezujočo pogodbo med državo in njenimi državljani, da branimo njihova življenja in varnost," je dejal Hercog med nedeljsko slovesnostjo v spomin na civilne žrtve napadov 7. oktobra lani.

"Zavedam se, da vašega uničenega sveta nič ne more pozdraviti," je povedal. "Vse, kar lahko naredim, je, da vas objamem in vam ponudim podporo naroda," je dodal.

V nasprotju s Hercogom se premier Benjamin Netanjahu svojcem ujetnikov še ni opravičil, poudarja nemška tiskovna agencija DPA.