Haaretz je objavil raziskavo izraelskega profesorja sociologije Jagila Levija. V treh prejšnjih izraelskih vojaških kampanjah zoper Gazo med letoma 2012 in 2022 je bil po njegovih ugotovitvah delež civilnih žrtev zračnih napadov približno 40-odstoten. V letošnjih majskih napadih Izraela na Gazo, ki so trajali štiri dni, je bil ta delež 33-odstoten.

V prvih treh tednih zdajšnjih napadov, ki skoraj neprekinjeno potekajo od 7. oktobra, pa je delež civilistov med žrtvami narasel na 61 odstotkov, poroča Guardian.

Ta delež je precej višji od povprečnih deležev civilnih žrtev v vseh vojnah po svetu v 20. stoletju, v katerih so civilisti predstavljali približno polovico mrtvih, je ugotovil Levi.

Sociolog je dodal, da takšna stopnja pobijanja civilistov ne prispeva k varnosti Izraela in jo celo ogroža, saj da se bodo hoteli prebivalci Gaze za uničenje svojih domov in smrti svojih bližnjih maščevati, česar naj kakršen koli dogovor po vojni ne bi mogel preprečiti.

Raziskava je potrdila preiskavo izraelsko-palestinskega medija +972 Magazine in novičarskega portala v hebrejščini Local Call, objavljeno pred 10 dnevi, ki je ugotovila, da Izrael namerno napada stanovanjske stavbe z namenom povzročitve množičnih civilnih žrtev v upanju, da se bodo Palestinci v Gazi obrnili proti gibanju Hamas, ki so ga izvolili na zadnjih volitvah na palestinskih zasedenih ozemljih leta 2006.

Netanjahu pozval Hamas k predaji

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pripadnike skrajnega palestinskega gibanja Hamas danes pozval, naj odložijo orožje. Zatrdil je, da se je v zadnjih dneh že predalo na desetine Hamasovih borcev. V videosporočilu je dodal, da se bo vojna nadaljevala, "vendar je to začetek konca za Hamas", poroča nemška tiskovna agencija DPA.

"Konec je. Ne umrite za (vodjo Hamasa v Gazi) Sinvarja. Predajte se zdaj," je dejal izraelski premier. V zadnjih dneh je sicer izraelska vojska objavila videoposnetke iz severa Gaze, ki prikazujejo aretirane Palestince v spodnjem perilu.

Vojska trdi, da posnetki prikazujejo Hamasove borce, ki so se predali izraelskim vojakom. Vendar njihove identitete za zdaj ni bilo mogoče neodvisno preveriti, prav tako ne števila takšnih domnevnih predaj, dodaja DPA.

Izraelski časnik Haaretz je danes ob sklicevanju na neimenovane predstavnike varnostnih sil zapisal, da je od nekaj sto doslej aretiranih Palestincev le okoli 10 do 15 odstotkov pripadnikov Hamasa ali z njim povezanih organizacij. O množični predaji tako trenutno ni moč govoriti, dodaja.

Netanjahu se je zahvalil ZDA za veto

Izraelski premier Netanjahu je v sobotnem večernem videonagovoru pohvalil največje podpornice Izraela ZDA, ker so blokirale prizadevanja Varnostnega sveta ZN-a za prekinitev ognja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Zelo cenim pravilno stališče, ki so ga ZDA zavzele v Varnostnem svetu Združenih narodov (...) Zato bo Izrael nadaljeval svojo pravično vojno za uničenje Hamasa in doseganje preostalih ciljev vojne," je izjavil izraelski premier.

Izraelske sile so zjutraj vdrle na jug Gaze, kamor se je več sto tisoč palestinskih civilistov zateklo v iskanju zavetja pred izraelskim bombardiranjem.

Netanjahu v pogovoru s Putinom izrazil nezadovoljstvo nad rusko podporo premirju

Izraelski premier Netanjahu je v telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom izrazil nezadovoljstvo nad glasovanjem Rusije za resolucijo o prekinitvi ognja v Gazi. Putin je v pogovoru poudaril, da je Rusija pripravljena zagotoviti vso možno podporo pri "lajšanju trpljenja civilistov in pri umirjanju konflikta", so sporočili iz Kremlja.

Netanjahu pa je Putinu dejal, da je nezadovoljen s stališči, ki "so jih proti Izraelu izrazili ruski predstavniki v ZN-u", so sporočili iz urada predsednika izraelske vlade. Resolucija Varnostnega sveta ZN-a, ki poziva k prekinitvi izraelskega obstreljevanja Gaze, sicer ni bila sprejeta zaradi veta, ki so ga vložile ZDA.

Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je Netanjahu dejal, da "bi se vsaka država, ki jo ogroža terorizem, kot ga je 7. oktobra doživel Izrael, odzvala z ravno toliko sile, kot jo uporablja Izrael."

Voditelja naj bi sicer izrazila obojestranski interes za nadaljnje sodelovanje pri evakuaciji ruskih državljanov in njihovih družinskih članov ter v prizadevanjih izpustitev talcev, ki jih Hamas zadržuje v Gazi. Netanjahu se je Putinu tudi zahvalil za posredovanje Rusije pri pogajanjih za izpustitev talca z dvojnim izraelskim in ruskim državljanstvom.

Lazzarini: Palestince poskušajo izgnati v Egipt

Vodja Agencije ZN-a za palestinske begunce (UNRWA) Philippe Lazzarini pa je obtožil Izrael, da želi z invazijo v Gazi ustvariti pogoje za množičen izgon Palestincev v Egipt. Lazzarini je v pogovoru za Los Angeles Times opozoril na vse hujšo humanitarno krizo v Gazi in vse večjo natrpanost notranje razseljenih civilistov blizu meje med Gazo in Egiptom.

"Priča smo poskusom preselitve Palestincev v Egipt. (...) Obsežno uničenje na severu enklave in posledično razseljevanje na jug je bila prva stopnja tega poskusa," je dodal. Če se bo izraelsko obstreljevanje nadaljevalo, Palestinci v Gazi več ne bodo mogli prebivati, je prepričan.

Tiskovni predstavnik izraelske vlade je prejšnji teden na vprašanje o možnosti evakuacije ljudi v Egipt sicer odgovoril, da se Izrael "osredotoča na to, da bi civiliste spravil iz nevarnosti na območju Gaze". Preko mejnega prehoda Rafa so od začetka obstreljevanja dovolili prebežati le nekaterim prebivalcem Gaze, ki so v Egiptu poiskali nujno medicinsko pomoč.

Katar: Prizadevanja za prekinitve ognja se nadaljujejo

Glavni posrednik med Izraelom in Hamasom Katar je medtem sporočil, da se prizadevanja za nove prekinitve ognja v Gazi in izpustitev talcev, ki jih je zajel Hamas, nadaljujejo.

"Prizadevanja države Katar skupaj z našimi partnerji se nadaljujejo. Ne bomo odnehali," je danes na forumu v Dohi povedal katarski premier, šejk Mohamed bin Abdulrahman Al Tani. Kot je dodal, pa "nadaljevanje bombardiranja oži to okno za nas".

Katar je bil ključni posrednik v pogajanjih, ki so privedla do sedemdnevnega premirja, v katerem so na začetku meseca izmenjali več deset izraelskih talcev za palestinske ujetnike, tudi otroke, v izraelskih zaporih in humanitarno pomoč.

"Nadaljevali bomo, zavezani smo izpustitvi talcev, vendar smo tudi zavezani ustavitvi vojne," je dejal katarski premier. Vendar "ne vidimo enake pripravljenosti obeh strani", je dodal.

Nov poziv Guterresa

Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres pa je ponovil poziv k razglasitvi humanitarnega premirja v Gazi, potem ko je to zaradi nasprotovanja ZDA spodletelo Varnostnemu svetu ZN-a, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Guterres je na forumu v Dohi opozoril, da je Varnostni svet "ohromljen zaradi geostrateških delitev", ki spodkopavajo rešitve za konflikt v Gazi. "Avtoriteta in verodostojnost organa sta bili resno spodkopani" zaradi njegovega zapoznelega odziva na vojno, je Guterres dejal dva dni po tem, ko je veto ZDA preprečil sprejetje resolucije, ki poziva k prekinitvi ognja v Gazi.

"Ponovil sem svoj poziv k razglasitvi humanitarnega premirja," je povedal na forumu. "Varnostnemu svetu to žal ni uspelo. Obljubljam pa, da ne bom odnehal," je dodal generalni sekretar ZN-a. "Spoprijemamo se z resno nevarnostjo propada humanitarnega sistema. Razmere se hitro poslabšujejo v katastrofo s potencialno nepopravljivimi posledicami za Palestince ter za mir in varnost v regiji," je še dejal Guterres.

Več članic EU-ja poziva k trajnemu premirju

Medtem Španija, Irska, Belgija in Malta želijo, da voditelji EU-ja prihodnji teden razpravljajo o razmerah v Gazi in pozovejo k trajnemu humanitarnemu premirju, ki bi končal konflikt.

V pismu predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu so premierji omenjenih štirih držav poudarili resnost vojne v Gazi in nevarnost, da se konflikt razširi po regiji, poroča Reuters. Pozivajo tudi k ukrepom za takojšnjo zaščito civilistov v Gazi.

Štiri članice EU-ja, ki so bile kritične do Izraela zaradi načina izvajanja vojaških operacij v Gazi, so pozvale tudi k čimprejšnji mednarodni mirovni konferenci o Gazi, na kateri bi razpravljali o ustanovitvi palestinske države ob Izraelu.

WHO sprejel resolucijo s pozivom k neoviranju humanitarne pomoči

Izraelsko obstreljevanje Gaze ima katastrofalne posledice za zdravje, je na posebnem sestanku izvršnega odbora Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) dejal generalni sekretar WHO Tedros Ghebreyesus. Izvršni odbor je zato sprejel resolucijo s pozivom k takojšnjemu, trajnemu in neoviranemu prehodu humanitarne pomoči v Gazo.

Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je 34 držav v izvršnem odboru WHO resolucijo sprejelo soglasno, potem ko je Varnostni svet ZN v petek zavrnil zahtevo po prekinitvi ognja med Izraelom in skrajno palestinsko skupino Hamas.

Ghebreyesus je na sestanku opozoril, da je zdravstveni sistem v Gazi popolnoma uničen, zdravstveno osebje pa deluje v nemogočih pogojih.

"Idealni pogoji za širjenje bolezni"

"S tem ko se je civilno prebivalstvo prisiljeno premikati na vse manjša in prenatrpana območja, kjer ni vode, hrane, varnih zavetij in ustreznih sanitarnih pogojev, so ustvarjeni idealni pogoji za širjenje bolezni," je opozoril Ghebreyesus.

Generalni sekretar WHO je poudaril, da so razmere izjemno zaskrbljujoče in da je tveganje za poslabšanje zdravstvenih razmer še toliko večje zaradi približujoče se zime.

"Zdravstveni sistem v Gazi je na kolenih," je dejal Ghebreyesus in opozoril, da v Gazi z okrnjenimi zmogljivostmi deluje le 14 od 36 bolnišnic, od katerih sta le dve na severu palestinske enklave.

Po navedbah WHO je na razpolago le 1400 od 3500 bolnišničnih postelj, v dveh bolnišnicah na severu Gaze pa je nastanjenih trikrat več ljudi od dejanskih zmogljivosti. Poleg tega se na severu Gaze soočajo s hudim pomanjkanje zdravstvene opreme.

"Ni zdravja brez miru, ravno tako kot ni miru brez zdravja," je na posebnem sestanku opozoril Ghebreyesus.

WHO je od začetka izraelskega obstreljevanja Gaze po Hamasovem napadu v Izraelu 7. oktobra zaznal več kot 449 napadov na zdravstvene ustanove v Gazi in na Zahodnem bregu. Oba sta pod izraelsko okupacijo od leta 1967.

EU naj bi razmišljal o sankcijah proti naseljencem

Portal Euronews, ki se sklicuje na diplomatske vire, poroča, da v EU-ju razmišljajo o načrtih za ukrepe proti ekstremističnim izraelskim naseljencem na okupiranem Zahodnem bregu. Med morebitnimi ukrepi naj bi bila tudi prepoved izdajanja vizumov.

EU je sicer večkrat deklarativno obsodil nasilje izraelskih naseljencev, prebivalcev nezakonitih judovskih naselbin na palestinskem ozemlju, a ukrepov zoper njih ni sprejemal. Po krepitvi nasilja zoper Palestince na Zahodnem bregu po 7. oktobru pa je to vprašanje znova deležno pozornosti.

Izraelski državljani lahko v schengensko območje, ki obsega 27 članic in nečlanic EU-ja, brez vizuma vstopijo za največ 90 dni skupaj v 180-dnevnem obdobju.

Od leta 2015 bi morali biti izraelski izdelki, ki prihajajo v EU iz nezakonitih naselbin na Zahodnem bregu, kot taki tudi jasno označeni, zaradi česar ne bi bili oproščeni carinskih dajatev, a to se praviloma ne izvaja.

V EU-ju razmišljajo tudi o strožjih sankcijah zoper Hamas, ki je v EU-ju označen za teroristično organizacijo, o sankcijah zoper Izrael, ki izvaja okupacijo Zahodnega brega, Gaze in Vzhodnega Jeruzalema, pa ne govorijo.

Nove žrtve izraelskega obstreljevanja

Po poročanju nemške tiskovne agencije DPA je bilo sicer v danes v izraelskem obstreljevanju stanovanjske zgradbe na severu Gaze ubitih najmanj 31 Palestincev. V begunskem taborišču Džabalija pa se nadaljuje iskanje ljudi pod ruševinami večnadstropne stavbe, ki jo je po navedbah palestinskih oblasti v zračnem napadu zrušil Izrael.

Palestinsko zdravstveno ministrstvo je po navedbah DPA-ja sporočilo, da so od sobote zvečer v bolnišnico Al Aksa v osrednjem delu Gaze prepeljali 45 trupel ljudi, ubitih v izraelskih zračnih napadih.

Tiskovni predstavnik izraelske vojske je sporočil, da je od začetka kopenske invazije na Gazo 27. oktobra, umrlo 97 izraelskih vojakov. Vključno s tistimi, ki jih je Hamas ubil v napadu na jug Izraela 7. oktobra, je bilo tako ubitih 425 izraelskih vojakov, navaja italijanska tiskovna agencija Ansa.