Shoda v Bejt Lahiji se je, sodeč po posnetkih na družbenih omrežjih, udeležilo več sto ljudi. S posnetkov je razvidno, da so udeleženci pozivali h koncu vojne in blokade. Vladajoče gibanje Hamas so ob tem pozivali k umiku z oblasti.

Protest je potekal pred Indonezijsko bolnišnico, ki so jo konec lanskega leta oblegale in uničile izraelske sile. Kot navaja palestinska tiskovna agencija Vafa, so demonstracije potekale tudi v Bejt Hanunu in Džabaliji, prav tako na severu.

"Hamas, ven," so skandirali nekateri ljudje na videoposnetkih, ki so se na družbenih omrežjih začeli širiti pozno v torek. Na posnetkih, očitno posnetih v mestu Bejt Lahija v Gazi, je videti ljudi, ki korakajo po prašni ulici med stavbami, ki jih je poškodovala vojna.

Sever palestinske enklave je bil pred januarsko sklenitvijo dogovora o začasni prekinitvi ognja tarča najhujših napadov, zaradi izraelskih blokad pa na območje tako rekoč ni prihajala nujno potrebna humanitarna pomoč. Severni del Gaze je med najbolj opustošenimi območji v enklavi. Večina stavb na gosto naseljenem območju je porušenih, veliko prebivalcev pa se je večkrat preselilo, da bi se izognili spopadom.

Torkove demonstracije naj bi bile največje v enklavi po začetku agresije, ki je zahtevala več kot 50.000 življenj. Kot piše britanski časopis Guardian, so številni slogani spominjali na gibanje, ki se je oblikovalo leta 2019 zaradi pomanjkanja in slabih gospodarskih razmer v enklavi.

Hamas je takratne proteste zatrl, zanje pa obtožil stranko Fatah, ki prek palestinske samoupravne oblasti upravlja manjši del okupiranega Zahodnega brega. Hamas Gazi vlada od leta 2007, po zmagi na volitvah leta 2006 in pregonu Fataha po propadu vlade narodne enotnosti.

Prebivalci Gaze so odtlej tarče izraelske kopenske, zračne in pomorske blokade, še pred trenutno vojno pa je Izrael na območju izvedel več obsežnih vojaških operacij.

Hamas Izrael obtožuje ogrožanja življenj ujetnikov

Hamas si "po najboljših močeh prizadeva, da bi ujetniki okupacije ostali živi, vendar naključno sionistično bombardiranje ogroža njihova življenja," so danes sporočili iz Hamasa. Izraelski premier Benjamin Netanjahu laže, ko trdi, da lahko z vojsko osvobodi ujetnike, je danes še opozorilo islamistično gibanje.

Kot so zatrdili, izraelski poskusi, da s silo vrnejo svoje ujetnike, privedejo do tega, da "jih domov vrnejo v krstah", poroča katarska televizija Al Džazira. Več izraelskih ujetnikov je namreč umrlo v izraelskem bombardiranju, nekaj so jih tudi ubili izraelski vojaki, čeprav so ujetniki z belo zastavo iskali pomoč.

Krivdo za obnovljeno agresijo je Hamas v celoti pripisal Netanjahuju, ki da je odločitev o tem sprejel pod pritiskom skrajno desnega ministra za nacionalno varnost Itamarja Ben-Gvira. Ta se je po obnovitvi napadov na Gazo vrnil v vlado, ki jo je pred tem zapustil zaradi nasprotovanja januarskemu dogovoru o prekinitvi ognja s Hamasom.

Izrael izvedel več napadov

Izrael je v želji po spremembi določil dogovora o prekinitvi ognja v preteklih tednih obnovil blokado dobav pomoči, pretekli torek pa je z novim valom smrtonosnih napadov dokončno prekršil prekinitev ognja.

Po poročanju katarske televizije Al Džazira so izraelske sile ponoči izvedle več novih napadov, v katerih so ubile najmanj 13 ljudi, večino na severu. Po podatkih lokalnega zdravstvenega ministra je bilo v novem valu napadov od preteklega torka ubitih 830 Palestincev. Skupno število potrjenih smrtnih žrtev več kot 17-mesečne izraelske agresije je v nedeljo preseglo 50.000.

Izrael vztraja, da vojaške operacije izvaja z namenom osvoboditve preostalih ujetnikov, zajetih med vdorom palestinskih borcev na jugu Izraela 7. oktobra 2023.

V nasprotju s sprejetim dogovorom Izrael vztraja, da mora Hamas izpustiti vse ujetnike še pred drugo fazo prekinitve ognja, ki sicer v zameno za popoln umik izraelske vojske predvideva prav to.

Hamas ravnanje Izraela, ki je še pred obnovitvijo napadov znova onemogočil dobave humanitarne pomoči v enklavo, označuje za izsiljevanje. V palestinskem gibanju so izraelsko vlado obtožili, da zavrača nadaljnje izmenjave ujetnikov, da bi lahko nadaljevala vojno.

Netanjahu je medtem v izraelskem parlamentu ponovil zahtevo za osvoboditev vseh ujetnikov iz Gaze, v nasprotnem primeru pa Hamasu zagrozil z dodatnim pritiskom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"To vključuje zaseg ozemelj in druge ukrepe, ki jih tukaj ne bom podrobno opisoval," je dejal poslancem.

V tednu dni razseljenih še 142.000 ljudi

Združeni narodi so medtem opozorili, da je bilo zaradi obnovitve izraelskih vojaških operacij na območju Gaze samo v sedmih dneh svoje domove prisiljeno zapustiti 142.000 ljudi.
Od začetka vojne je bilo razseljenih že okoli 90 odstotkov od približno 2,3 milijona prebivalcev Gaze.

Zmanjšuje se prostor, kamor se lahko zatečejo ljudje, saj na približno 17 odstotkih območja Gaze že velja izraelski ukaz o evakuaciji prebivalcev zaradi izraelskih vojaških operacij, je opozoril tiskovni predstavnik generalnega sekretarja ZN-a Antonia Guterresa, Stephane Dujarric.

Z vsako evakuacijo na tisoče ljudi "ne izgubi samo zatočišča, ampak tudi dostop do osnovnih dobrin, kot so hrana, pitna voda in zdravstvena oskrba", je dejal. Poudaril je, da imajo stalno bombardiranje in vsakodnevni ukazi za evakuacije skupaj z blokadami pomoči uničujoč vpliv na celotno prebivalstvo območja.

Dodal je, da njihovi humanitarni parterji opozarjajo, da zaradi tega že nevarno primanjkuje medicinskih zalog, plina za kuhanje in goriva, ki ga potrebujejo za reševalna vozila in pekarne.
Izraelski obrambni minister Izrael Kac je medtem danes prebivalce Gaze v videoposnetku na omrežju X opozoril, da bo izraelska vojska kmalu "z vso močjo začela operacije v novih delih Gaze".