Za obotavljanje je okrivil izraelsko varnostno službo, sebe pa, ker je popustil njeni zadržanosti. "Sedmi oktober je pokazal, da so se tisti, ki so trdili, da smo Hamas odvrnili, motili," je dejal v intervjuju za Time. "Če kaj, potem nisem dovolj močno nasprotoval predpostavkam, ki so jih imele vse varnostne službe," je dodal.

Netanjahu še vedno ni predstavil verodostojnega načrta za konec vojne ali vizije mirnega sobivanja Izraelcev in Palestincev, so zapisali v časopisu Time, temveč stopnjuje spopade na več frontah: s Hezbolahom v Libanonu, s hutijevci v Jemnu in predvsem z Iranom. "Nasproti nam ne stoji le Hamas," je dejal Netanjahu. "Soočeni smo z iransko osjo in vemo, da moramo organizirati široko obrambo."

Nekateri, med njimi nekdanji izraelski premier Ehud Barak, so mu očitali, da je bila njegova politika do Hamasa pred vojno cinična, saj naj bi palestinsko gibanje ohranjal pri življenju le toliko, da je še predstavljalo grožnjo Izraelu, s čimer je lahko poglabljal politične delitve med Gazo in Zahodnim bregom ter zavračal pritiske mednarodne skupnosti do iskanja miroljubne poti rešitve dveh držav.

Netanjahu na to odgovarja, da je želel zagotoviti, "da ima Gaza delujočo civilno upravo, s čimer bi se izognili humanitarnemu kolapsu", denar, ki ga je v Hamas vložil Katar, pa ni predstavljal grožnje Izraelu.

Izraelski premier je tudi zavrnil kritike, češ da nima načrta za upravljanje območja po koncu vojne. "Demilitarizacija od Izraela, civilna uprava v Gazi," je dejal Netanjahu in dodal, da bi rad videl, da civilno upravo upravljajo prebivalci Gaze s pomočjo regionalnih partnerjev.

"Netanjahu se bolj kot na interese izraelskega ljudstva ali države Izrael osredotoča na svojo dolgoživost na oblasti," so v časopisu Time navedli Baraka, ki je bil štiri leta Netanjahujev obrambni minister. "Pol generacije bomo potrebovali, da bomo popravili škodo, ki jo je Netanjahu povzročil v zadnjem letu."

Izraelska vojska napadla šoli na območju Gaze

Izraelske sile so okrepile letalske napade v Gazi, pri čemer je bilo po navedbah palestinskih zdravnikov ubitih najmanj 40 ljudi.

Izraelsko letalstvo je napadlo skupino hiš v taborišču Burejdž v osrednjem delu Gaze, pri čemer je bilo ubitih najmanj 15 ljudi, v bližnjem taborišču Nusejrat pa so bili ubiti štirje ljudje, so povedali zdravniki. Taborišči Izrael obravnava kot trdnjavi borcev Hamasa.

Izraelska letala so bombardirala središče mesta Gaza in mesto Han Junis, kjer je bilo ubitih in ranjenih več ljudi.

Pozneje v četrtek je bilo v izraelskem bombardiranju dveh šol vzhodno od mesta Gaza ubitih 15 Palestincev, 30 pa ranjenih, je v izjavi sporočila civilna služba za izredne razmere na tem ozemlju.

Izraelska vojska je sporočila, da je napadla poveljniške centre Hamasa na območju dveh šol na območju Gaze, ki naj bi jih uporabljal za izvajanje napadov na izraelske vojake. Hamas je obtožila, da izkorišča civilne stavbe v vojaške namene, kar Hamas zanika.

Oboroženi krili Hamasa in Islamskega džihada sta sporočili, da sta izraelske sile napadli s protitankovskimi raketami in minometi ter med njimi povzročili smrtne žrtve in poškodbe.
Izraelska vojska je sporočila, da je v zadnjih 24 urah napadla več deset vojaških ciljev v Gazi, vključno z raketnimi izstrelišči.

Izrael bo norveškim diplomatom odvzel diplomatski status

Izraelski zunanji minister Izrael Kac je napovedal, da bo Izrael osmim norveškim diplomatom na veleposlaništvu v Tel Avivu, ki so zadolženi za Palestinsko upravo, odvzel diplomatski status.

"Odredil sem ukinitev kakršnega koli zastopanja norveškega veleposlaništva v Izraelu v odnosu do Palestinske uprave. Protiizraelsko ravnanje ima svojo ceno," je izjavil Kac in kot razlog med drugim navedel tudi nedavno norveško priznanje Palestine.

"Namesto da bi se po 7. oktobru bojevala proti palestinskemu terorju in podprla Izrael, ki se bori proti iranski osi zla, se je Norveška odločila dati morilcem in posiljevalcem Hamasa nagrado v obliki priznanja palestinske države," je še dodal, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Kot je pojasnilo izraelsko zunanje ministrstvo, bodo diplomatski status odvzeli osmim norveškim diplomatom. V uradni noti, ki jo je ministrstvo danes poslalo norveškemu veleposlaništvu v Tel Avivu, piše, da se jim bo status odvzel v roku sedmih dni, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Do odločitve Izraela je bil kritičen norveški zunanji minister Espen Barth Eide. "Današnja odločitev bo imela posledice za naše odnose z Netanjahujevo vlado. Razmišljamo o ukrepih, ki jih bo Norveška sprejela kot odziv," je dejal in dodal, da je izraelska vlada s tem pokazala, da "dejavno deluje proti rešitvi dveh držav".

Iz Osla so pozneje sporočili, da je zunanji minister Eide na pogovor poklical najvišjega predstavnika izraelskega veleposlaništva na Norveškem in mu izrazil nestrinjanje z odločitvijo. Na novinarski konferenci je še povedal, da vlada zdaj ocenjuje, katere druge ukrepe bi bilo treba sprejeti.

Kritičen je bil tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell, ki je potezo Izraela označil za neupravičeno. "Odločno obsojam to neupravičeno odločitev, ki je v nasprotju z duhom sporazumov iz Osla in nesorazmerno ruši normalne odnose in sodelovanje s Palestinsko upravo," je dejal.

Povedal je, da je po odločitvi Izraela po telefonu govoril z norveškim zunanjim ministrom in dodal, da je vodja delegacije EU-ja v Tel Avivu izraelski vladi posredoval stališče Unije. "To ni dvostransko vprašanje med Izraelom in Norveško, ampak je v interesu vseh, ki si prizadevajo za mir in stabilnost na Bližnjem vzhodu," je še dodal.

Izrael je sicer že 1. junija španskemu konzulatu v Jeruzalemu odredil, naj preneha nuditi konzularne storitve Palestincem, kar je utemeljil kot kaznovalni ukrep zaradi odločitve Španije, da prizna palestinsko državo.