Po besedah predsednice Evropske komisije bi lahko že danes iz ciprskega pristanišča Larnaka proti Gazi poskusno izplula ladja s hrano, ki jo je zbrala humanitarna organizacija pod okriljem Združenih arabskih emiratov.

"Tukaj smo, ker Palestinci v Gazi potrebujejo našo pomoč. Življenjske razmere v Gazi so tragične," je dodala Ursula von der Leyen in dejala, da bi lahko odprtje pomorskega koridorja pomenilo "radikalno spremembo" pri količini nujne pomoči, ki jo dobi 2,3 milijona Palestincev, ujetih v ozkem pasu med Sredozemskim morjem in ozemljem Izraela.

Dodala je, da bo Evropska unija Palestincem v Gazi in regiji letos namenila 250 milijonov evrov. "Največji izziv pa je, kako spraviti pomoč do ljudi na terenu v Gazi. In vemo, kakšni so izzivi na kopenskih mejah v Gazi," je dejala in poudarila, da je zato nujen pomorski koridor.

Humanitarno pomoč bodo na ladje naložili v Larnaki in jo nato prepeljali v Gazo. Projekt so poleg EU-ja podprli tudi Združeni arabski emirati in ZDA, pri tem pa je imel glavno vlogo ravno Ciper, ki si je že dlje časa prizadeval za ladijsko dostavo pomoči Gazi. Prvič je ladja na pot krenila januarja, a je takrat vplula v egiptovsko pristanišče, ker pristanišča v Gazi niso bila dovolj globoka za večje ladje. Težavo bodo zdaj rešili s pomočjo ZDA.

Sodelovanje napovedal tudi London

Ameriški predsednik Joe Biden je namreč v četrtkovem govoru o stanju v državi napovedal, da bo ameriška vojska ob obali Gaze postavila začasno pristanišče oziroma pomol, ob katerem se bodo lahko zasidrale velike ladje s hrano, vodo, zdravili in začasnimi zavetišči. Dodal je, da ameriški vojaki pri tem ne bodo stopili na kopno.

Dokler ne bodo vzpostavili pristanišča, pa bodo zadeve reševali sproti, med drugim bodo pomoč do obale prepeljali z manjšimi čolni ali pa jo sprva dostavili v Egipt oziroma Izrael, od tam pa v Gazo.

Sodelovanje pri delovanju pomorskega koridorja je napovedalo tudi britansko zunanje ministrstvo. Vodja britanske diplomacije David Cameron je dejal, da bo pomoč tako prišla neposredno v Gazo. Izrael je ob tem pozval, naj v Gazo dovoli več humanitarne pomoči, saj je pot po kopnem še vedno najhitrejši način, da preganjano prebivalstvo dobi vsaj najnujnejše potrebščine.

Kaag: Dostava po kopnem je lažja, hitrejša in cenejša

Tudi koordinatorka Združenih narodov za pomoč palestinskemu ozemlju Sigrid Kaag je opozorila, da je še vedno najboljša dobava pomoči v Gazo po kopnem, saj pošiljke iz zraka ali po morju ne morejo v zadostni meri nadomestiti tovornjakov. "Diverzifikacija dobavnih poti po kopnem ostaja optimalna rešitev," je dejala v četrtek po zasedanju Varnostnega sveta.

Po zasedanju, zaprtem za javnost, je Sigdrid Kaag pojasnila, da je dostava pomoči po kopnem lažja, hitrejša in cenejša, zlasti ob zavedanju, da bo treba humanitarno pomoč prebivalcem Gaze vzdrževati dalj časa. Pozdravila je dobavo pomoči iz zraka, ki je po njenih besedah simbol podpore civilistom v Gazi in dokaz skupne človečnosti. "Vendar je to kaplja v morje, še zdaleč ni dovolj," je dejala in pozvala k obsežni pomoči Gazi.

Na vprašanje o glavnih ovirah pri dostavi pomoči prebivalcem Gaze je Sigrid Kaag opozorila na zapleten in dolgotrajen postopek inšpekcije na meji. Tiskovni predstavnik generalnega sekretarja ZN-a Stephane Dujarric je dejal, da je treba tovornjake, ki prispejo na mejni prehod Rafa na meji med Egiptom in Gazo, po pregledu raztovoriti in nato pomoč vnovič naložiti, pogosto na manjše tovornjake. Nato je treba najti še načine, kako pomoč razdeliti, kar zahteva usklajevanje z izraelskimi silami, je pojasnil.

Kaag je opozorila, da je ob nadaljevanju spopadov, vse večjem obupu ljudi in naraščanju brezpravnosti vse težje varno razdeliti humanitarno pomoč. Kot je še povedala, je Varnostnemu svetu sporočila, da mora mednarodna skupnost preplaviti trg v Gazi s humanitarnim blagom in spodbuditi zasebni sektor, da bo na trg lahko prišlo več blaga za civiliste.

Kje bi stal pomol?

Po navedbah ameriških virov naj bi ameriška vojska zgradila plavajoči pomol in ga z začasnim nasipom pritrdila na kopno.

Vendar bo razdeljevanje pomoči, dostavljene z morja, še vedno izziv. Pomoč bo po pristanku deležna enakega inšpekcijskega pregleda izraelskih sil, kot je zdaj na kopenskih mejah.

Biden ni sporočil, koliko časa bi trajala gradnja, je pa eden od uradnikov navedel, da bi načrtovanje in izvedba trajala "več tednov".

Tudi kraj gradnje pristanišča ni razjasnjen. Večino obale v Gazi namreč tvorijo plitve plaže, zato je malo primernih lokacij, kjer bi se ladje lahko zasidrale brez nevarnosti, da bi nasedle.

V skladu z mirovnimi sporazumi iz Osla leta 1993 so evropske države obljubile, da bodo v bližini mesta Gaza na severu enklave zgradile pristanišče. Gradnja se je začela, a je zamisel propadla leta 2000, ko so po vstaji Palestincev v Gazi nedokončano pristanišče porušile izraelske sile. Zdaj je tam le manjše ribiško pristanišče, ki ni primerno za velike ladje.

Dolg pomol je zgrajen tudi na jugu Gaze v bližini mesta Han Junis, vendar se tudi ta uporablja za ribiške ladje.

Izrael je sporočil, da "v celoti podpira postavitev začasnega toka", in obljublja "sodelovanje med obema stranema". Hamas zamisli še ni komentiral.