"Svetovalec za nacionalno varnost mi pravi, da smo blizu. Blizu smo, a ni še narejeno. Upam, da bomo imeli prekinitev ognja do naslednjega ponedeljka," je Biden dejal v ponedeljek.

Al Džazira poroča, da bi bila Bidnova izjava lahko namenjena izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju, lahko bi šlo tudi za sporočilo volivcem v zvezni državi Michigan arabskega rodu. V torek bodo namreč tam potekale volitve za izbiro republikanskega in demokratskega kandidata za predsednika ZDA, številni volivci arabskega rodu pa so zaradi pokolov v Gazi in ameriške neomajne podpore Izraelu odrekli podporo Bidnu.

Ameriška televizija CNN je medtem v ponedeljek poročala, da je palestinsko gibanje Hamas, ki je 7. oktobra lani izvedlo napad na jugu Izraela, opustilo nekaj ključnih zahtev v pogajanjih za prekinitev ognja in izpustitev talcev, potem ko je Izrael zahteve gibanja označil za "nore".

Hamas je namreč med drugim zahteval popoln umik vseh izraelskih sil z območja okupirane Gaze in konec vojne, a ti vprašanji zdaj, kot po poročanju CNN-a pravi višji predstavnik Bidnove administracije, nista več ovira.

Zmanjšano je tudi število palestinskih zapornikov v izraelskih zaporih, katerih osvoboditev je zahteval Hamas, je dejal predstavnik ameriške administracije.

Diplomatski vir, seznanjen s pogajanji, je potrdil, da je Hamas omehčal svoje zahteve, še vedno pa ostaja nerazrešenih več pomembnih vprašanj.

Sporazum naj bi izpeljali v več fazah, prvotni dogovor pa bi lahko vodil v šesttedensko prekinitev ognja, pri čemer bi iz Gaze izpustili ženske, otroke in starejše med talci, Izrael pa bi iz svojih zaporov izpustil del palestinskih zapornikov.

Osnutek: 40-dnevna prekinitev ognja, več pomoči

Osnutek, ki ga je od vira blizu pogajanj pridobil Reuters, v prvi fazi predvideva 40-dnevno prekinitev ognja, za vsakega talca pa bi Izrael iz svojih zaporov izpustil deset palestinskih zapornikov.

Poleg tega naj bi obe strani v celoti ustavili vojaške operacije, dnevno pa bi na območje Gaze prišlo za 500 tovornjakov humanitarne pomoči. V Gazi naj bi tudi znova omogočili delovanje bolnišnic in pekarn ter dovolili dobavo za to potrebne opreme in goriva.

Izrael naj bi na območje pod njegovo okupacijo dovolil prepeljati tudi opremo za odstranjevanje ruševin in za to potrebno gorivo, ki ga Hamas ne bi smel uporabljati za ogrožanje Izraela.

Med prekinitvijo ognja bi se nadaljevali pogovori, ki naj bi bili zahtevnejši. Zadevali bi izpustitev zajetih izraelskih vojakov, palestinskih zapornikov, ki prestajajo daljše kazni, umik izraelske vojske in konec vojne.

V petek so se v Parizu sešli pogajalci ZDA, Izraela, Egipta in Katarja, v ponedeljek pa so pogovore nadaljevali v Dohi v Katarju. Sledili naj bi pogovori v Kairu.

Ameriški svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan ni hotel razkriti podrobnosti o pogojih za dogovor, dejal pa je, da bosta Katar in Egipt govorila s Hamasom, saj bo moral ta sprejeti izpustitev talcev.

Hamas: Bidnova izjava prezgodnja

Na Bidnovo izjavo se je že odzval Hamas in jo označil za "prezgodnjo". Izjava naj namreč ne bi bila skladna z razmerami na terenu. Gibanje je opozorilo, da je še vedno "treba premostiti velike razlike".

Netanjahu napovedal vdor v Rafo

Netanjahu je pod izjemnim pritiskom izraelske javnosti, da doseže osvoboditev več kot 130 talcev, ki so še v Gazi, vključno s trupli tistih, ki so tam v času izraelskega bombardiranja umrli.

Netanjahu je sicer dejal, da namerava ukazati izraelski vojski, da vdre v Rafo na jugu Gaze, čemur ZDA javno nasprotujejo, če Izrael ne bo predstavil načrtov za zagotavljanje varnosti 1,5 milijona Palestincev, ki so tam stisnjeni po begu iz drugih delov razdejane Gaze.

Izraelski premier je napovedal vdor v Rafo, tudi če bo dosežen dogovor o izpustitvi talcev. "Popolna zmaga je naš cilj," je dejal.

Količina pomoči za Gazo pol manjša kot januarja

Količina pomoči, ki so jo februarja prejeli prebivalci Gaze, se je v primerjavi z januarjem prepolovila, je v ponedeljek opozoril vodja agencije ZN-a za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) Philippe Lazzarini.

"Februarja je bilo v primerjavi z januarjem zaznano 50-odstotno zmanjšanje humanitarne pomoči, ki je prispela v Gazo," je na omrežju X zapisal Lazzarini. Poudaril je, da bi se morala količina pomoči znatno povečati, če bi hoteli zadostiti potrebam več kot dveh milijonov prebivalcev Gaze.

Po njegovih besedah so ovire, ki stojijo na poti povečanja, pomanjkanje politične volje, redno zapiranje mejnih prehodov v Gazi, ogrožena varnost zaradi vojaških dejavnosti in propad civilnega reda na območju. Ob tem je dejal, da sta prekinitev ognja in odprava izraelskega obleganja edino, kar lahko omogoči prihod zadostne količine pomoči v enklavo.

Po podatkih Združenih narodov je ta mesec v Gazo povprečno na dan prispelo zgolj 98 tovornjakov s humanitarno pomočjo, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Ob tem je v ponedeljek generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres opozoril, da bi načrtovana izraelska kopenska invazija v Rafi programom pomoči zadala smrtni udarec.

Število ubitih naraslo na 29.878

Število smrtnih žrtev izraelskih napadov v Gazi je medtem naraslo na 29.878, je sporočilo tamkajšnje ministrstvo za zdravje. Dodalo je, da je bilo od 7. oktobra, ko so v Gazi izbruhnili spopadi, skupno ranjenih 70.215 ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Medijski urad Hamasa je ob tem v ponedeljek Izrael obtožil izvajanja napadov na palestinske civiliste, čeprav je Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ) državi naložilo, da mora sprejeti ukrepe za njihovo zaščito.

Po navedbah urada je v mesecu dni od odločitve ICJ-ja izraelska vojska ubila najmanj 3535 civilistov, od tega 1730 otrok in 12 novinarjev. Poleg tega je bilo v tem času ranjenih 4246 ljudi, uničenih 17 vladnih ustanov ter poškodovanih 11 šol in univerz.