Kako je sploh lahko Hamas tako presenetil tako močno vojaško in obveščevalno državo, kot je Izrael? "To kaže predvsem na to, da smo vstopili v obdobje, ko so tudi za države, ki veljajo za relativno dobro pripravljene, kot je Izrael, tovrstna strateška presenečenja vedno možna," je poudaril Grošelj in dodal, da je obdobja "mirovnih dividend" konec, nastopilo pa je obdobje "merjenja moči" po sistemu "sovražnik mojega sovražnika je moj prijatelj".
Šterbenc vzroke išče tudi v izraelski notranjepolitični situaciji.
"Najprej je treba povedati, da Hamas še nikoli do zdaj ni izvedel tako drznega napada. Drugič, napad je izvedel na šabat, na sveti dan za Jude, ko se v Izraelu marsikaj ustavi oz. situacija ni najbolj normalna. In, morda najpomembneje, ne pozabimo, da je v zadnjega pol leta izraelska družba izrazito polarizirana, da poteka notranjepolitična konfrontacija med sekularnim in religijskim delom in da je vlada tudi zaradi tega preokupirana s tem notranjim konfliktom in je marsikateri nasprotnik zdajšnje vlade v vojski javno izražal, da se ne čuti več dolžnega odzvati na povabilo izraelske vlade k bojevanju," je v pogovoru za TV Slovenija povedal politolog, strokovnjak za mednarodne odnose in doktor sociologije religij Primož Šterbenc.
"Hamas se zaveda, da več kot 50 odstotkov Palestincev podpira oborožen boj oz. da so se Palestinci znašli v nekem brezizhodnem položaju. Palestinska suverena država več ne more nastati, Palestinci pa pod obstoječo desno vlado izjemno trpijo, zmeraj bolj trpijo in zato se Hamas zaveda, da so se Palestinci pripravljeni bojevati proti Izraelu in hočejo zajahati ta palestinski val, ki pravi, da v klavnico ne bodo šli sklonjenih glav," dodaja.
"Urbano vojskovanje v najbolj brutalni obliki"
Šterbenc tudi meni, da se je Hamas v spopad podal popolnoma zavestno, ne glede na to, da so se morali zavedati, da bo odgovor Izraela silovit in da bo žrtev veliko.
"Tudi zato, ker želi Hamas preprečiti, da bi Savdska Arabija sklenila sporazum o navezavi diplomatskih odnosov z Izraelom, za kar si v zadnjem času zelo prizadevajo ZDA. Namreč, večja kot bo eskalacija v izraelsko-palestinskem konfliktu, manj bo Mohamed bin Salman pripravljen skleniti dogovor z Izraelom," pravi Šterbenc.
Grošelj v svoji analizi za STA ugiba, da bo Izrael verjetno krenil v uničenje Hamasa, vprašanje pa je, ali je izraelska vojska tega sposobna. Dodal je, da bo taka operacija zahtevala ogromne žrtve na obeh straneh.
"Gaza je najgosteje poseljeno območje na svetu, ogromno je prepletanja oboroženih formacij Hamasa s civilnim okoljem, kar pomeni, da bo taka operacija zahtevala ogromne žrtve, upam trditi, da na obeh straneh," je dejal in pojasnil, da bo verjetno tako, ker bo šlo za "urbano vojskovanje v najbolj brutalni obliki", kar smo videli tudi v Ukrajini, denimo v bojih za Mariupolj.
Vloga Irana in Hezbolaha
Veliko se govori tudi o vlogi Irana pri akciji Hamasa. Po mnenju Grošlja je Hamas kot teroristična organizacija očitno dobil drugega pokrovitelja, to je Iran, zaradi česar se je lahko odločil za sobotni nepričakovani napad na Izrael. Veliko orožja, ki ga je pri tem uporabil, je namreč po njegovih besedah iranskega izvora in to čeprav gre za sunitsko gibanje, Iran pa je šiitska država.
Ali je šlo za samostojno avanturo Hamasa ali za usklajeno delovanje s Teheranom, bo po njegovi oceni pokazal čas, možno pa je tudi, da se je Hamas za napad odločil zaradi siceršnjih globalnih razmer. Kot je dejal sogovornik, pa bo pomemben dejavnik v tem zagotovo tudi libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah in njegovo delovanje, predvsem v južnem Libanonu.
Šterbenc na to temo meni, da ni mogoče izključiti, da se bo Hezbolah še bolj vključil v ta spopad, saj da se zdi, da je Iran presodil, da lahko "z igranjem na palestinsko karto pridobi več točk, kot da poskuša pričakovati, da Američani obnovijo jedrski sporazum z njim".
Dogovor ali kompromis "malo verjetna"
In kako dolgo sogovornika ocenjujeta, da bi spopad lahko trajal? Izraelski premier Benjamin Netanjahu je namreč danes dejal, da je Izrael v vojni, ki bo "težka in dolga".
"Mislim, da bo izraelska vlada kar močno vodila vojaške operacije. Prvič, želi preusmeriti pozornost od notranjepolitičnega konflikta k zunanjemu sovražniku, drugič, zaveda se, da mora Izrael obnoviti svoj status najmočnejše vojaške sile na Bližnjem vzhodu oz. zastraševalni status, trpi je tudi samospoštovanje Izraela, ker je Hamas napadel na izraelskem ozemlju in zajel nekaj izraelskih državljanov, in pa, ne nazadnje, obstoječe stranke v koaliciji so desno religijske in se počutijo kot ribe v vodi v konfliktu. Ne nazadnje se zavedajo, da več kot je takšnih konfliktov in bolj kot so ostri, več bo Izraelcev v prihodnosti, ki bodo volili za njihove stranke," meni Šterbenc.
Po Grošljevem mnenju je trajanje spopadov težko oceniti. Ob tem je omenil pomemben element, na katerega po njegovem mnenju pogosto pozabljamo, in sicer t. i. arabsko ulico – razvoj dogodkov v drugih arabskih državah, kot so Egipt, ki je že tako na robu nestabilnosti, Jordanija, Irak, Savdska Arabija in druge zalivske države, ki po oceni Grošlja niso tako stabilne in močne, kot se zdi.
V tej luči je izrazil skrb, da bi lahko, če bo Izrael v okviru svoje pravice do samoobrambe izvajal brutalne vojaške operacije, prišlo do reakcije arabskih množic. To pomeni, da bo "vzplamtel celoten Bližnji vzhod, kar bo verjetno predstavljalo enega večjih varnostnih izzivov sodobnega časa". "Ne smemo pozabiti, da je Izrael jedrska država, zelo verjetno je tudi Iran jedrska država, Savdska Arabija ima podobne ambicije," je še opozoril.
Možno pa je tudi, da bo prišlo do političnega dogovora, ki pa ga bo po oceni Grošlja težko doseči, saj je bilo to, kar je Izrael doživel v soboto, zares "črn dan in šok". Vprašanje je, ali so politične sile na obeh straneh sploh sposobne kakršnega koli dogovora in kompromisa, je sklenil.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje