Turčija je že maja sporočila, da se namerava pridružiti tožbi in da bo opravila potrebne pravne priprave, turški zunanji minister Hakan Fidan pa je potrdil, da je Turčija uradno prošnjo vložila v sredo.

"Mednarodna skupnost mora prispevati svoj delež k zaustavitvi genocida in izvajati potreben pritisk na Izrael in njegove podpornike," je Fidan zapisal na družbenem omrežju X. "Turčija si bo za to prizadevala," je dodal. Končno odločitev bo sprejelo sodišče.

"Turčija se je za posredovanje odločila, ker pripisuje velik pomen reševanju palestinskega vprašanja v okviru prava in pravičnosti," je v sredo zapisalo turško zunanje ministrstvo. "Človeška vest in mednarodno pravo bosta od izraelskih uradnikov zahtevala odgovornost," so še zapisali.

Tiskovni predstavnik turškega zunanjega ministrstva Öncü Keceli pa je omrežju X zapisal, da je "primer, ki je bil predložen ICJ-ju, izjemno pomemben za zagotovitev, da zločini, ki jih je zagrešil Izrael, ne bodo ostali nekaznovani".

Predsednik turškega parlamenta Numan Kurtulmus je pridružitev sodnemu postopku označil za zgodovinski korak.

Tožbi Južne Afrike proti Izraelu se je pridružilo sedem držav

Turčija je po Kolumbiji, Nikaragvi, Španiji, Libiji, Palestini in Mehiki postala sedma država, ki se je uradno pridružila postopku na vrhovnem sodišču Združenih narodov.

Tožbo proti Izraelu je decembra vložila Južna Afrika in ga obtožila genocida v Gazi. Januarja je Meddržavno sodišče Izraelu naložilo, naj se vzdrži vseh dejanj, ki bi lahko sodila pod Konvencijo o genocidu, in zagotovi, da njegove enote ne bodo izvajale genocidnih dejanj proti Palestincem.

Konvencija ZN-a o genocidu opredeljuje tega kot "dejanja, storjena z namenom popolnega ali delnega uničenja narodnostne, etnične, rasne ali verske skupine".

Izrael je obtožbe o genocidu večkrat zavrnil kot neutemeljene in na sodišču trdil, da so njegove operacije v Gazi samoobrambne narave in so usmerjene proti borcem Hamasa, ki so 7. oktobra lani napadli Izrael in v enem dnevu ubili 1200 Izraelcev in tujcev.

Marca je sodišče znova odločilo, da mora Izrael prebivalcem Gaze nemudoma zagotoviti hrano, saj se je zaradi izraelske zapore lakota na tem ozemlju še povečala.

Dva meseca pozneje je Meddržavno sodišče Izraelu ukazalo, naj "takoj ustavi vojaško ofenzivo" v Rafi, kamor se je zatekla večina razseljenega prebivalstva Gaze. Izraelska vlada sodbe ni upoštevala.

Odločitve Meddržavnega sodišča v Haagu so zavezujoče, vendar sodišče nima izvršnih pooblastil, lahko pa k ukrepanju proti tistim, ki kršijo odločitve sodišča, pozove Varnostni svet ZN-a. Ukrepe proti Izraelu so v Varnostnem svetu z vetom pogosto onemogočile ZDA.

V ločenem primeru je Meddržavno sodišče prejšnji mesec odločilo, da je izraelska okupacija palestinskih ozemelj nezakonita in da se mora "čim prej" končati. V desetih mesecih vojskovanja je bilo v Gazi ubitih več kot 39.600 Palestincev, več sto tisoč jih je bilo razseljenih. Večina enklave je opustošena, prebivalcem pa grozi humanitarna kriza.