Izraelski tanki so čez noč prodrli tudi globlje v zahodna območja Rafe na jugu enklave in razstrelili domove, so povedali tamkajšnji prebivalci. Dva od izraelskih zračnih napadov sta zadela dve šoli v mestu Gaza, pri čemer je bilo ubitih najmanj 14 ljudi, poroča Reuters.
V drugem napadu na hišo, ki stoji v taborišču Al Šati in je v lasti sorodnikov političnega vodje Hamasa Ismaila Hanije, je bilo ubitih še 10 ljudi, med njimi tudi Zahr Hanija, ena od njegovih sester in več drugih sorodnikov, je sporočil povedal tiskovni predstavnik palestinske civilne zaščite.
Kot poroča še Reuters, je Hanija, ki iz Katarja vodi Hamasovo diplomacijo in je njen glavni predstavnik, v izraelskih zračnih napadih od začetka vojne izgubil veliko sorodnikov. Aprila so bili v izraelskem zračnem napadu na Gazo ubiti trije njegovi sinovi in štirje vnuki. Kot je takrat dejal Hanija, je bilo od začetka vojne v enklavi ubitih že približno 60 njegovih sorodnikov.
Izrael trdi, da je ubil več "teroristov", Hamas opozarja na "pokol"
Iz izraelske vojske so sporočili, da so njihove sile čez noč napadle pripadnike gibanja Hamas v mestu Gaza, ki so po njihovih navedbah sodelovali pri načrtovanju napadov na Izrael. Med njimi so bili nekateri vpleteni v zadrževanje talcev, nekateri pa so sodelovali v Hamasovem napadu 7. oktobra.
Izraelske zračne sile so napadle dve strukturi, ki ju, kot trdijo, uporabljajo pripadniki Hamasa na severnem območju Gaze. "Teroristi so delovali znotraj šolskih kompleksov, ki jih je Hamas uporabljal kot ščit za svoje teroristične dejavnosti," so sporočili Izraelci.
Hamas sicer zanika uporabo civilnih objektov, kot so šole in bolnišnice, v vojaške namene. V Hamasu so napade na dve šoli in hišo v taborišču opisali kot "pokole". "Administracija ameriškega predsednika Joeja Bidna je odgovorna za nadaljevanje genocidne vojne proti našemu palestinskemu ljudstvu v Gazi, saj še naprej ponuja politično in vojaško kritje sionistični vladi in njeni kriminalni vojski," so v izjavi po napadu sporočili iz Hamasa.
V ločeni izjavi so iz Hamasa sporočili še, da so njihovi borci v sodelovanju z borci zavezniške skupine Islamski džihad ponoči izstrelili minometne bombe na izraelske vojaške sile v soseski Jibna v vzhodni Rafi. V bližnjem mestu Han Jounis so zdravniki povedali, da je izraelsko tankovsko obstreljevanje ranilo več ljudi v šotorišču na zahodu mesta, poroča Reuters.
Izraelska vojska za mrtvega razglasila še enega od talcev gibanja Hamas
Izraelska vojska je medtem za mrtvega razglasila še enega od izraelskih talcev, ki jih Hamas še vedno zadržuje v Gazi. Šlo naj bi za 39-letnega pripadnika izraelskih sil arabskega rodu Mohameda Al Atraša, ki je bil 7. oktobra ugrabljen iz kibuca Nahal Oz blizu Gaze, navaja časopis Times of Israel.
Ni sicer jasno, koliko talcev v ujetništvu je sploh še živih. Časopis Wall Street Journal je nedavno ob sklicevanju na posrednike v pogajanjih o prekinitvi ognja poročal, da jih je okoli 50. Ocena naj bi delno temeljila na izraelskih obveščevalnih podatkih.
Reševanje konflikta s Hezbolahom
Več kot osem mesecev po začetku spopadov mednarodno posredovanje, ki ga podpirajo ZDA, doslej ni prineslo sporazuma o prekinitvi ognja. Hamas poudarja, da mora vsak sporazum prinesti konec vojne, medtem ko Izrael vztraja, da se bo strinjal le z začasnimi premori v bojih, dokler Hamas ne bo izkoreninjen.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v nedeljo dejal, da se bo faza intenzivnih spopadov proti Hamasu končala "zelo kmalu", kar bo sprostilo več sil za napotitev na izraelsko severno mejo z Libanonom, kjer so se stopnjevali boji s Hezbolahom, ki ga podpira Iran.
Izraelski svetovalec za nacionalno varnost Cači Hanegbi je sicer v torek dejal, da bo Izrael prihodnje tedne spor s Hezbolahom skušal rešiti po diplomatski poti. Zaradi obstreljevanja je bilo na obeh straneh meje evakuiranih več deset tisoč ljudi.
Služenje v vojski odslej obvezno tudi za ultraortodoksne nabornike
Izraelsko vrhovno sodišče je medtem odločilo, da morajo obvezen vojaški rok služiti tudi študenti ješive, judovske verske šole. Po mnenju sodišča namreč ne obstaja pravna podlaga, ki bi ultraortodoksnim vojaškim obveznikom omogočala, da se služenju izognejo. "Izvršna oblast nima pristojnosti, da bi odredila, da se zakon o varnostnem služenju za študente ješive ne izvaja," je v sodbi zapisal sodni senat, ki je odločitev sprejel soglasno. Dodal je, da oblasti brez ustrezne zakonodaje, ki bi omogočala izjeme, morajo ukrepati in zakon o obveznem služenju vojaškega roka uveljavljati.
Senat je odredil tudi ustavitev financiranja ješiv, katerih študenti bi se izogibali služenju vojaškega roka, piše francoska tiskovna agencija AFP. Odločitev predstavlja udarec za skrajno desno vlado premierja Netanjahuja, katere del so tudi predstavniki ultraortodoksnih skupnosti. Izjeme pri obveznem služenju vojaškega roka so že desetletja vir političnih trenj v državi, današnja sodba pa je odziv na peticije številnih skupin civilne družbe, ki izjemam niso naklonjene.
Izraelski opozicijski politiki tako z leve kot desne strani političnega spektra pa so odločitev pozdravili. Nekateri med njimi namreč menijo, da izraelske izgube med vojno v Gazi izpostavljajo potrebo po povečanju števila vojakov, drugi pa, da je služenje državi dolžnost vsakega Izraelca.
"Na vrhuncu hude vojne je breme neenakomerne porazdelitve bremen večje kot kdaj koli prej in zahteva rešitev," je v sodbi še zapisalo sodišče, po podatkih katerega se sodba nanaša na več kot 60.000 ultraortodoksnih Judov, primernih za vojaško služenje. Da gre za moralno obveznost, pa je med drugim dejal minister Beni Ganc, ki je nedavno izstopil iz Netanjahujevega vojnega kabineta. V skladu z veljavno izraelsko zakonodajo morajo moški odslužiti tri leta vojaškega roka, ženske pa dve leti.
V Gazi resno pomanjkanje zdravil in medicinskega materiala
Izrael je vojaško kopensko in zračno akcijo v Gazi sprožil po tem, ko je več palestinskih oboroženih skupin 7. oktobra vdrlo v južni del Izraela, pri čemer je bilo po izraelskih podatkih ubitih okoli 1200 ljudi, zajetih pa več kot 250 talcev.
Po podatkih palestinskih zdravstvenih oblasti je izraelska ofenziva v maščevanju za napad doslej ubila skoraj 37.600 ljudi, od tega več kot 15.000 otrok, majhno, gosto poseljeno in okupirano območje Gaze pa pustilo v ruševinah. Od začetka maja so se spopadi osredotočili na Rafo, ki leži na južnem robu Gaze na meji z Egiptom, kamor se je z drugih območij zatekla približno polovica od 2,3 milijona ljudi v enklavi.
Ministrstvo za zdravje v Gazi je v torek sporočilo, da bolnišnice in zdravstveni centri v enklavi doživljajo resno pomanjkanje zdravil in medicinskega materiala zaradi nadaljevanja izraelske ofenzive, izraelskega nadzora in zaprtja vseh prehodov ter napadov na zdravstvene ustanove v Gazi. Zlasti primanjkuje zdravil, potrebnih za urgentne primere, anestezijo, intenzivno nego in operacije, so sporočili z ministrstva.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje