Po navedbah BBC-ja je več kot 20 izraelskih vojaških letal zjutraj napadlo cilje v mestih Gaza, Rafa, Deir Al Balah in Han Junis. V Rafi naj bi bilo po poročanju tamkajšnjih oblasti ubitih 16 članov ene družine. Izraelska vojska je sporočila, da so ciljali "teroristične tarče", ki pripadajo Hamasu.

Iz Gaze so sprva poročali o 220 mrtvih, nato pa je tamkajšnje zdravstveno ministrstvo število žrtev zvišalo na najmanj 413. Med žrtvami so večinoma otroci, ženske in starejši. Dodali so, da so izraelski napadi zadeli predvsem šole in taborišča, ki gostijo razseljene Palestince. Številni so v času napadov ravno obedovali pred začetkom zore, saj je trenutno muslimanski sveti mesec ramazan. Še več sto je ranjenih, pri čemer jih je več deset v kritičnem stanju, je še sporočilo ministrstvo. Več ljudi je tudi še pod ruševinami.

V napadih sta bila ubita tudi Mahmud Abu Vafah, ki je vodil notranje ministrstvo v Gazi, pa tudi vodja vlade Esam Al Dalis.

Izraelska vojska je nato popoldne izvedla nove napade na Gazo. Kot so sporočili, so bile njihov cilj tarče Hamasa in Islamskega džihada.

Tiskovni predstavnik Mednarodne zveze društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca (IFRC) Tommaso Della Longa je opozoril, da so številne zdravstvene ustanove na območju Gaze preobremenjene.

Netanjahu: Pogajanja bodo odslej potekala brez prekinitve ognja

Napade sta ukazala izraelski premier Benjamin Netanjahu in obrambni minister Izrael Kac, ker je Hamas večkrat zavrnil izpustitev izraelskih talcev in vseh predlogov, ki jih je prejel od Steva Witkoffa, posebnega odposlanca ameriškega predsednika za Bližnji vzhod, so sporočili iz urada premierja.

Kot so dodali, bo Izrael od zdaj deloval proti Hamasu s "stopnjevano vojaško močjo".

Izraelski premier je v televizijskem nagovoru sodržavljanom sporočil, da Izrael odstopa od premirja v Gazi in da bodo vsa nadaljnja pogajanja potekala vzporedno z vojaškimi aktivnostmi.

Netanjahu je izrazil prepričanje, da je za osvoboditev talcev potreben vojaški pritisk, današnji napadi pa da so "šele začetek". Ob tem je zavrnil navedbe, da se je za nove napade odločil iz notranjepolitičnih razlogov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Tudi Kac je opozoril, da se bodo izraelske sile v Gazi borile, dokler ne bodo izpuščeni vsi talci. "Ne bomo končali boja, dokler se talci ne bodo vrnili domov in dokler ne bodo doseženi vsi naši vojni cilji," je dodal. Prav tako naj bi odredil prepoved prečkanja mejnega prehoda Rafa za paciente, ki zapuščajo enklavo, da bi se zdravili v tujini, je poročala Al Džazira.

Izraelski veleposlanik pri ZN-u Danny Danon je posvaril Hamas, naj izpusti vse talce, in opozoril: "Ne bomo usmiljeni do naših sovražnikov."

Družine izraelskih talcev so od Netanjahuja zahtevale, naj se ustavi ubijanje talcev, in pozvale k protestu pred njegovim uradom v Jeruzalemu. Zahtevale so tudi srečanje s premierjem, obrambnim ministrom Kacem in drugimi, na katerem želijo izvedeti, kako bo Izrael zaščitil talce pred vojaškim pritiskom in kako jih nameravajo pripeljati nazaj.

Izrael: Nismo imeli druge možnosti, kot da znova napademo Gazo

Izraelski zunanji minister Gideon Sar je pred tem dejal, da želi Izrael z novimi napadi na Gazo doseči obnovitev pogajanj o podaljšanju prve faze dogovora o prekinitvi ognja s Hamasom. Ker palestinsko gibanje ni privolilo v na novo predlagana določila dogovora, Izrael ni imel druge možnosti, trdi Sar.

Kot je pozneje dejal, ne gre za enodnevni napad. "Vojaško operacijo bomo nadaljevali v prihajajočih dneh," je zatrdil na srečanju z ameriško proizraelsko lobistično skupino Aipac v Jeruzalemu.

O izvedbi napadov so se predhodno uskladili z ZDA. Kot je danes pojasnil tiskovni predstavnik izraelske vlade, so bili novi napadi v celoti usklajeni z Washingtonom. "Izrael se je zahvalil predsedniku (Donaldu) Trumpu in njegovi administraciji za njihovo neomajno podporo," je dodal.

"Brez izpustitve talcev Izrael nima druge možnosti, kot da nadaljuje vojaške operacije," je danes po pogovoru z visoko predstavnico EU-ja za zunanjo politiko Kajo Kallas na omrežju X zapisal Sar.

Sar vztraja, da izraelske sile ciljajo zgolj "teroristične tarče". Izraelski minister vidi v novih napadih možnost za obnovitev pogajanj o podaljšanju prve faze dogovora o prekinitvi ognja s Hamasom, piše nemška tiskovna agencija DPA.

Novo obstreljevanje oblegane enklave predstavlja enostranski odstop od dogovora o premirju, ki je bil kljub izraelskim kršitvam v obliki napadov in ustavitve dobav pomoči in elektrike v veljavi od 19. januarja.

Izraelska vlada je v preteklih tednih večkrat izrazila zahtevo, naj Hamas privoli v podaljšanje prve faze prekinitve ognja, ki se je iztekla 1. marca, in izpusti preostale talce. Hamas zavrača podaljšanje prve faze in želi preiti na drugo, ki predvideva nadaljnje izmenjave ujetnikov in umik izraelske vojske iz Gaze.

Izrael je prav tako pred drugo fazo premirja s Hamasom zahteval tudi popolno demilitarizacijo palestinske enklave, vendar Hamas razorožitev zavrača.

Ukaz o evakuaciji z obmejnih območij

Izraelska vojska je po napadih ukazala tudi evakuacijo prebivalcev Gaze z obmejnih območij. Tiskovni predstavnik izraelske vojske je na omrežju X izdal opozorilo zlasti za prebivalce v soseskah Bejt Hanun, Kirbet Kuza, Abasan al Kabira in Al Džadida. "Ta območja veljajo za nevarna bojna območja (...) Zaradi lastne varnosti se morate nemudoma evakuirati v znana zaklonišča v zahodnem delu mesta Gaza in v mestu Han Junis," je še dodal.

Bela hiša o napadih obveščena

Iz Bele hiše so sporočili, da se je Izrael pred izvedbo napadov posvetoval z administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. "Hamas bi lahko izpustil talce, da bi bilo premirje podaljšano, a so namesto tega izbrali zavrnitev in vojno," je dejal tiskovni predstavnik Bele hiše Brian Hughes.

Hamas Izrael obtožil kršitve sporazuma o prekinitvi ognja

Hamas se je na napade ostro odzval in Izrael obtožil enostranske kršitve sporazuma o prekinitvi ognja. S tem preostale izraelske ujetnike, ki jih še zadržujejo v Gazi, izpostavlja "neznani usodi", so še sporočili. V Gazi naj bi bilo še 59 izraelskih ujetnikov. Hamas je ob tem pozval posrednike in Združene narode, naj posredujejo.

"Hamas se je držal dogovora o prekinitvi ognja in ga natančno izvajal, vendar je izraelska okupacija opustila svojo zavezo (...) z nadaljevanjem agresije in vojne," je dejal predstavnik gibanja.

Hamas vztraja, da se morajo začeti pogajanja o trajnem koncu vojne in popolnem umiku izraelskih sil iz Gaze v skladu s pogoji iz prvotnega sporazuma o prekinitvi ognja.

Izraelske napade so obsodili tudi uporniški hutijevci v Jemnu, ki so obljubili stopnjevanje pritiska na Izrael v podporo Palestini. Hutijevci sicer že od leta 2023 v znak podpore Palestincem v Gazi napadajo ladje zahodnih zaveznikov Izraela v Rdečem morju in Adenskem zalivu.

Ankara: Nova faza politike genocida

Napade sta obsodila tako palestinski predsednik Mahmud Abas kot premier Mohamed Mustafa, ki sta mednarodno skupnost pozvala, naj pritisne na Izrael, da konča agresijo v Gazi.

Iz sveta prihajajo obsodbe izraelskih napadov. Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je izrazil šok nad izraelskimi napadi na Gazo in pozval k "spoštovanju prekinitve ognja, ponovni vzpostavitvi neovirane humanitarne pomoči in brezpogojni izpustitvi preostalih talcev".

Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk je dejal, da je "zgrožen" zaradi izraelskih napadov. "To bo tragediji dodalo novo razsežnost. Izraelsko zatekanje k novi vojaški sili bo še povečalo životarjenje palestinskega prebivalstva, ki že tako trpi v katastrofalnih razmerah," je dejal.

Egipt, eden od posrednikov v sporu med Izraelom in palestinskim islamističnim gibanjem Hamas, je napade na Gazo označil za grobo kršitev prekinitve ognja. Napadi pomenijo tudi nevarno stopnjevanje razmer, ki bi lahko imelo resne posledice za stabilnost regije, je sporočilo egiptovsko zunanje ministrstvo.

Turčija medtem v izraelskih napadih vidi novo fazo politike genocida. "V času, ko se prizadevanja za dosego miru in stabilnosti krepijo, agresija, ki jo kaže izraelska vlada, ogroža prihodnost regije," je sporočilo zunanje ministrstvo. Pri tem je mednarodno skupnost pozvalo, naj se odločno zoperstavi vladi premierja Benjamina Netanjahuja.

Katar, posrednik v sporu, je obsodil izraelsko agresijo in opozoril, da bi ta lahko spodkopala stabilnost in varnost regije. Iran je napade označil za nadaljevanje genocida in etničnega čiščenja v Palestini ter ZDA obsodil neposredne odgovornosti za napad. Izraelske napade sta obsodili tudi Jordanija in Savdska Arabija.

Tudi Kitajska in Rusija sta izrazili zaskrbljenost nad napadi. V Pekingu so posvarili pred zaostrovanjem razmer in preprečevanjem humanitarne katastrofe v Gazi. Predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da je Moskva "zaskrbljena zaradi velikega števila civilnih žrtev v Gazi". "Brez dvoma gre za novo poslabšanje razmer v Gazi in novo spiralo zaostrovanja, zaradi katere smo zelo zaskrbljeni," je dejal.

Evropska komisarka za pripravljenost, krizno upravljanje in enakost Hadja Lahbib je pozvala k takojšnji prekinitvi nasilja v Gazi. "Civilni prebivalci so doživeli nepredstavljivo trpljenje. To se mora končati," je zapisala na omrežju X.

Še brez dogovora o podaljšanju premirja

Gre za največji val zračnih napadov v Gazi od začetka prekinitve ognja 19. januarja. Pogajanja o podaljšanju premirja niso prinesla dogovora. V prvi fazi dogovora je Hamas izpustil 33 izraelskih ujetnikov in pet tajskih državljanov, izraelska vojska pa je izpustila okoli 2000 palestinskih ujetnikov.

Strani sta druga drugo do zdaj večkrat obtožili kršitve januarskega sporazuma, Izrael je ob tem tudi preprečil dostavo pomoči v Gazo in večkrat zagrozil Hamasu z nadaljevanjem napadov, če ne bo izpustil preostalih talcev, a do zdaj obsežnih napadov ni bilo.

V izraelski ofenzivi na Gazo je bilo od sedmega oktobra leta 2023, ko so Hamasovi borci vdrli na izraelsko ozemlje in pri tem ubili okoli 1200 ljudi, ubitih več kot 48.000 Palestincev. Uničena je tudi večina stavb in zdravstvene infrastrukture v Gazi.