Številni Izraelci so prepričani, da bi moral Netanjahu odstopiti. Javnomnenjska raziskava, ki jo je v petek objavil časopis Maariv, je pokazala, da si 49 odstotkov sodelujočih želi, da bi vlado vodil nekdanji obrambni minister Beni Ganc Netanjahuju, ki je na čelu najbolj skrajnodesničarske vlade doslej, je dalo prednost le 27 odstotkov vprašanih. Gančeva stranka bi, če bi potekale volitve, osvojila 36 sedežev, kar je trikrat več, kot jih ima zdaj, medtem ko bi Likud osvojil 19 sedežev, zdaj jih ima 32. V anketi, ki jo je za časopis izvedel raziskovalni inštitut Lazar, je sodelovalo 522 Izraelcev.

Zapuščino Netanjahuja, ki je voditelj z najdaljšim stažem v Izraelu, v zadnjih 14 letih jih je na oblasti preživel 13, bo nedvomno najbolj zaznamovala najhujša varnostna napaka v 75-letni zgodovini države. V napadih 7. oktobra je umrlo več kot 1400 Izraelcev, Hamas pa je zajel več kot 240 talcev. Po navedbah Hamasa jih je v preteklih tednih v napadih na Gazo umrlo več kot 50.

V preteklih tednih so v Izraelu potekali številni protesti, na katerih so udeleženci zahtevali, da vlada stori vse, kar je potrebno, za izpustitev talcev.

Nekateri sorodniki zajetih talcev brezpogojno podpirajo Netanjahuja pri izvajanju operacij v Gazi, medtem ko so drugi prepričani, da bi morala vlada storiti vse, da bi talce rešila. Nekateri družinski člani že dneve spijo v šotorih pred sedežem vojske v Tel Avivu in pravijo, da bodo tam ostali, dokler talci ne bodo izpuščeni, je poročal izraelski časopis Haaretz. "Krivimo Netanjahuja," pravijo nekateri sorodniki talcev.

Državo so po 7. oktobru pretresli videoposnetki in fotografije nasilja v izraelskih skupnostih v bližini Gaze. Prvi šok pa se je v nekaj dneh spremenil v bes zaradi napak varnostnih služb, zaradi katerih je bil napad sploh možen. Netanjahu odgovornosti za polom ne prevzema, dejal je le, da bo moral, potem ko bo vojna s Hamasom končana, vsakdo odgovoriti na težka vprašanja. Na eni izmed redkih novinarskih konferenc v zadnjih tednih je zavrnil vprašanje, ali bi odstopil, poroča Reuters.

"Netanjahu bo odšel. Tako kot vrh vojske, obveščevalne službe in uradniki GSS-ja (obveščevalne službe). Ker jim je spodletelo," je ta teden v uredniškem uvodniku zapisal dnevnik Izrael Hajom.

Netanjahuju grozi sojenje zaradi obtožb o korupciji, ki jih vseskozi zavrača. Njegova priljubljenost je močno padla zaradi ogorčenega boja glede načrtov za omejitev pooblastil vrhovnega sodišča, zaradi česar je več sto tisoč Izraelcev več mesecev protestiralo.

V času vojne, ki jo je razglasil, je vprašanje političnih posledic zaradi dogajanja postavljeno na stran, v ospredju je uničenje Hamasa, ki ga je napovedal. "Kar bo Hamas doživel, bo težko in grozno ... spremenili bomo Bližnji vzhod," je 9. oktobra dejal 73-letni Netanjahu. "To je šele začetek ... vsi smo z vami in premagali jih bomo z močjo, z ogromno silo," je še dodal.

V izraelskih napadih na Gazo je doslej umrlo že več kot 9200 ljudi, pozivi k spoštovanju humanitarnega in mednarodnega prava pa ignorirani. Kot navaja Reuters, bo usoda Netanjahuja v veliki meri odvisna od izida vojaške operacije in od tega, ali ga bo njegova stranka Likud ob vse glasnejših pozivih k spremembam še naprej podpirala.

"Ne skrbijo me javnomnenjske raziskave, skrbijo me rezultati in mislim, da morata premier Netanjahu in vlada doseči rezultate," je dejal Dani Danon, nekdanji izraelski veleposlanik pri Združenih narodih in član Netanjahujeve vladajoče stranke Likud. "V preteklosti smo videli preveč ciklov, ko je pritisk prisilil vlado, da ni dokončala naloge in je pustila Hamas na oblasti," je dejal. "Če vlada ne bo izpolnila tega, kar je obljubila, – to je izkoreninjenje Hamasa –, sem prepričan, da to ne bo dobro sprejeto ne s strani javnosti in ne s strani političnega sistema."

Na Netanjahuja, ki je v bitki za pravosodno reformo naletel na kritike celo zaveznikov, kot so ZDA, v večjem delu sveta gledajo sumničavo zaradi njegovega zavezništva s trdimi verskimi in nacionalističnimi strankami. Vse več kritik je tudi zaradi nenehnega širjenja judovskih naselbin na okupiranem Zahodnem bregu, zdaj se krepijo kritike zaradi tisočih mrtvih civilistov, med njimi več tisoč žensk in otrok, v Gazi.

Druga močna točka Netanjahuja poleg varnostne politike je bila gospodarska politika, ki se zaradi spopadov prav tako spopada s težavami. Gospodarstvo, ki je bilo v negotovosti že zaradi pravosodne reforme, je zdaj zaradi vojne še dodatno prizadeto v številnih sektorjih, od gradbeništva do turizma.

Ostri kritiki obveščevalnih služb sledilo opravičilo

Netanjahu, ki je običajno zelo gotov in obvladan, se spopada z vse ostrejšimi kritikami. Ta teden je veliko pozornosti dvignil s svojo kritiko obveščevalnih služb. Na omrežju X je vodje služb obtožil, da so odgovorne, da niso predvideli napada 7. oktobra. Pozneje je bil zapis izbrisan, Netanjahu se je javno opravičil, a je že povzročil vihar, nanj se je usul plaz kritik. "Je človek, ki ni primeren za funkcijo predsednika vlade," je ta teden zapisal urednik najbolj prodajanega izraelskega časopisa Yedioth Ahronoth in dodal, da bi moral Netanjahu odstopiti ali pa biti odstavljen takoj po napadu 7. oktobra.

Kot je ta teden poročala Al Džazira, je dogodek po mnenju poznavalec jasen pokazatelj o vse večjem razkolu med političnim in vojaškim establišmentom, ki je postavil pod vprašaj Netanjahujevo vodenje in njegovo sposobnost, da državo vodi skozi vojno, ne da bi pri tem v ospredje postavil lastne interese pred nacionalno varnostjo. "Gre za zelo zahtevno vojaško operacijo, zato želite odgovornega premierja in nobena oseba (op. v vladi) ne zaupa Netanjahuju – to je glavna težava tega kabineta," je dogajanje ocenil Yossi Mekelberg, sodelavec programa za Bližnji vzhod in severno Afriko pri Chatham House.

"Netanjahuja ne zanima varnost, ne zanimajo ga talci, zanima ga samo politika," je bil oster opozicijski poslanec Avigdor Lieberman, ki je bil v eni od Netanjahujevih vlad obrambni minister.

Pretekli teden je inštitut za izraelsko demokracijo objavil izid javnomnenjske raziskave, ki je pokazala, da je zaupanje v vlado na najnižji ravni v zadnjih 20 letih. Vladnemu kabinetu zaupa le 20 odstotkov vprašanih.