Benjamin Netanjahu je po njegovih besedah prav tako ocenil, da bi "vojno ustavili s ciljem vrnitve talcev", nato pa bi potekali novi pogovori o načinih za dosego izraelskega uradnega cilja vojne, to je uničenja palestinskega gibanja Hamas.

V Netanjahujevem uradu so v ločenem sporočilu za javnost medtem zanikali, da bi Izrael privolil v prekinitev ognja, ne da bi bili pred tem izpolnjeni njegovi pogoji, kot so to trdili viri v ZDA. To je dejal Netanjahu po zasedanju parlamentarnega odbora, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Izraelski premier je v videosporočilu danes zagotovil še, da si vlada na nešteto načinov prizadeva, da bi zagotovila vrnitev talcev, ki jih je Hamas ugrabil v napadu na Izrael 7. oktobra lani, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Skrajno desna izraelska ministra za finance in nacionalno varnost, Bezalel Smotrič in Itamar Ben-Gvir, sta v soboto zagrozila z odstopom in razpadom vladajoče koalicije, če bo Netanjahu sprejel Bidnov predlog. Oba sta presodila, da bi sprejetje predloga pomenilo opustitev začrtanega cilja o uničenju Hamasa. To stališče in grožnje sta ponovila tudi danes.

Vodja izraelske opozicije Jair Lapid pa je menil, da Bidnovega predloga ne gre ignorirati, in Netanjahuju obljubil podporo, če bi njegovi skrajno desni koalicijski partnerji odšli iz vlade.

Tiskovni predstavnik sveta Bele hiše za nacionalno varnost ZDA John Kirby je dejal, da ne pozna "razkorakov" v Bidnovem predlogu, čeprav je Netanjahu rekel ravno obratno. Kirby je dejal, da je ameriška vlada "prepričana", da predlog "točno odraža" predlog, dodelan z Izraelom.

Miller: To je izraelski predlog

Tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Matthew Miller je medtem dejal, da so v Washingtonu "povsem prepričani", da je predlog, ki ga je prejšnji teden predstavil Biden, prva predlagala izraelska vlada.

Po Millerjevih besedah je Izrael predlog razvil ob posvetovanjih z ZDA, Katarjem in Egiptom, državami, ki so sodelovale kot posrednice med Izraelom in Hamasom. A predlog je na koncu koncev izraelski, je zatrdil Miller.

Miller je še dodal, da se Hamas na predlog ni odzval, čeprav je to gibanje že v soboto sporočilo, da na predlog gleda pozitivno. Kot so sporočili, so pripravljeni pozitivno in konstruktivno obravnavati vsak predlog, ki temelji na trajni prekinitvi ognja, če bo temu Izrael izrecno izrazil svojo zavezanost.

Tiskovni predstavnik Hamasa Osama Hamdan je sicer v nedeljo pojasnil, da gibanje še ni prejelo nikakršnega pisnega dokumenta v pregled.

Biden je v petek predstavil nov načrt za prekinitev ognja v Gazi, ki bi v treh fazah vodil do trajnega premirja. Prva faza predvideva prekinitev ognja za šest tednov, umik izraelske vojske z naseljenih območij Gaze ter izpustitev izraelskih talcev in tudi nekaj sto palestinskih zapornikov, ki so zaprti v Izraelu. Naslednji dve fazi predvidevata trajen konec spopadov in obnovo območja Gaze.

Bidnov predlog so medtem podprle članice skupine G7, ki jo poleg ZDA sestavljajo še Kanada, Japonska, Francija, Nemčija, Italija in Združeno kraljestvo. "Pozivamo Hamas, naj sprejme ta dogovor, ki ga je Izrael pripravljen uresničiti, in pozivamo države, ki imajo vpliv na Hamas, naj pomagajo zagotoviti, da bo to storil," so zapisali v skupni izjavi.

Podoben odziv je danes v pogovoru s katarskim emirjem Tamimom Bin Hamadom Al Tanijem izrazil tudi Biden. Med drugim je dejal, da "edino oviro na poti do sprejetja predloga za prekinitev ognja v Gazi predstavlja Hamas", so sporočili iz Bele hiše.

Biden je po navedbah Bele hiše potrdil "pripravljenost Izraela, da nadaljuje s pogoji, ki so bili zdaj ponujeni Hamasu". Potrdil je, da si bodo ZDA skupaj z Egiptom in Katarjem prizadevale za popolno izvajanje celotnega sporazuma. Ob tem je pozval Katar, naj zagotovi, da bo Hamas sprejel dogovor.

V zadnjih 24 urah izraelske sile ubile 40 Palestincev

Izraelska vojska je ubila najmanj 12 ljudi med obstreljevanjem krajev Rafa in Han Junis na jugu Gaze, kjer je velika večina notranje razseljenih Palestincev. Še deset ljudi je bilo ubitih v begunskih taboriščih v osrednjem delu uničene enklave, poroča palestinska tiskovna agencija Vafa.

Pozneje je katarska televizija Al Džazira poročala še o štirih smrtnih žrtvah obstreljevanja mesta Gaza na severu.

V Gazi je bilo od začetka vojne 7. oktobra lani po najnovejših podatkih tamkajšnjega ministrstva za zdravje ubitih najmanj 36.479 Palestincev, od tega več kot 15.000 otrok, še 82.777 ljudi je bilo ranjenih. Samo v zadnjih 24 urah so izraelske sile ubile 40 Palestincev, 150 pa ranile.

3500 otrokom, mlajšim od petih let, grozi smrt zaradi lakote

Urad vlade za medije v Gazi je opozoril, da več kot 3500 otrokom, mlajšim od petih let, grozi smrt zaradi pomanjkanja hrane, prehranskih dodatkov in cepljenja.

Otroci trpijo zaradi hude nedohranjenosti, ki škodi njihovemu telesnemu razvoju in zaradi katere so ranljivejši za nalezljive bolezni, je po poročanju Al Džazira zapisal vladni urad.

Agencija ZN-a za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) je sporočila, da je bilo iz Rafe, ki naj bi bilo varno območje, prisilno izseljenih več kot milijon ljudi.

Vodja agencije Philippe Lazzarini je na družbenem omrežju X zapisal, da je morala UNRWA ustaviti zdravstvene in druge ključne storitve v Rafi ter da je vseh njenih 36 zaklonišč v Rafi zdaj praznih. Agenciji so v zadnjih treh tednih dovolili prevzeti le okoli 450 tovornjakov pomoči. Dodaja, da bi potrebovali vsaj 600 tovornjakov z gorivom in človekoljubno pomočjo na dan.

Preden je Izrael 7. maja začel ofenzivo, se je v Rafi, najjužnejšem mestu Gaze blizu meje z Egiptom, zadrževalo več kot 1,4 milijona Palestincev. Večina jih je v Rafo pribežala iz drugih delov Gaze.

Na Zahodnem bregu ubita Palestinca

Zdravstvene oblasti na okupiranem Zahodnem bregu so sporočile, da sta bila v raciji izraelske vojske v Nablusu ubita Palestinca, stara 28 in 33 let. Ranjenih je bilo več ljudi.

Izrael napadel cilje v Siriji in Libanonu

Izraelske letalske sile so ponoči izvedle tudi napade na ozemlju Sirije, so sporočili iz Sirskega observatorija za človekove pravice. Nevladna organizacija s sedežem v Angliji je poročala o napadu na tovarno v bližini Alepa na severu države, v katerem je bilo po nizu močnih eksplozij ubitih najmanj 16 "proiranskih borcev" iz Sirije in tujine.

Izraelski napad je brez navedb podrobnosti potrdila tudi sirska vojska, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Izraelska vojaška letala so ponoči napadla Hezbolahove položaje v južnem Libanonu, je na družbenem omrežju X sporočila izraelska vojska. Napad se je zgodil po tem, ko je Hezbolah sporočil, da je z natančno raketo bližnjega dosega uničil vozilo izraelske vojske, je poročala Al Džazira.

Kot je danes poročala libanonska tiskovna agencija NNA, je izraelska vojska izvedla napad z letalnikom v mestu Nakura, pri čemer je bila ubita en človek, še eden pa ranjen.

V drugem napadu je izraelska vojska z letalnikom zadela tudi avtomobil v bližini vasi Zrarija in pri tem ubila enega človeka, še poroča NNA.

Gibanje Hezbolah je ob tem sporočilo, da je izvedlo napade z letalniki na položaje izraelske vojske ob meji kot "odgovor na atentat, ki ga je Izrael danes popoldne izvedel na območju vasi Zrarija", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Libanonska nacionalna tiskovna agencija je poročala, da sta bila v nedeljo v izraelskem napadu na libanonsko vas Hula ubita dva pastirja.

Izrael pogosto obstreljuje sosednjo Sirijo, katere del od leta 1967 tudi okupira. Napadi so usmerjeni predvsem na skupine, ki jih podpira Iran in med katere spada tudi Hezbolah. Od napada pripadnikov palestinskega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra so izraelske sile okrepile tudi svoje napade na Sirijo in Libanon.