S pomolom, prek katerega bi lahko v Gazo dostavili velike količine humanitarne pomoči, so bile težave od samega začetka, ko so ga začeli nameščati sredi maja letos. Visoki valovi so ga večkrat razbili in so ga morali ponovno sestavljati, vendar pa so po besedah namestnika vodje ameriškega centralnega poveljstva viceadmirala Brada Coopra v Gazo prek njega vseeno dostavili 9000 ton pomoči v 20 dneh, kolikor je deloval.

"Misija pomorskega povečanja pomoči, ki je vključevala pomol, je končana, zato pomol ni več potreben. Zdaj prehaja v pristanišče v Ašdodu v Izraelu, ki ponuja bolj trajnostno pot," je povedal Cooper.

Dostava iz Cipra v Ašdod in nato v severno Gazo se je že začela, v zadnjih tednih pa je po tej poti šlo več kot 1000 ton pomoči, je dejal Cooper in dodal, da je projekt stal manj od predvidenih 230 milijonov dolarjev.

Že maja je pomol poškodovalo slabo vreme in so ga morali odstraniti in popraviti. Junija so ga v pričakovanju neurja ponovno razstavili in prestavili v Ašdod.

Biden je projekt pomola napovedal med marčevskim govorom o položaju v državi, ko je Izrael po kopnem oviral dostavo pomoči v Gazo. "Postavitev tega pomola je pomagala zagotoviti izraelsko zavezo za odprtje dodatnih prehodov v severno Gazo," je nedavno novinarjem povedala namestnica tiskovnega predstavnika Pentagona Sabrina Singh.

"Razočaran sem, da nekatere stvari, ki sem jih predlagal, niso bile tako uspešne, na primer pristanišče, ki smo ga priključili Cipru – upal sem, da bo uspešnejše," pa je o projektu pred dnevi dejal Biden.

Izraelski parlament zavrnil podporo palestinski državnosti

Izraelski parlament pa je sprejel resolucijo, s katero je zavrnil priznanje Palestine. Resolucijo, ki potrjuje znano stališče Izraela, je mogoče razumeti kot provokacijo pred obiskom izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja v ZDA, ki načelno podpirajo rešitev dveh držav.

"Vzpostavitev palestinske države v osrčju izraelske dežele bi pomenila eksistenčno grožnjo izraelski državi in njenim državljanom, nadaljevanje izraelsko-palestinskega konflikta in destabilizacije regije," piše v resoluciji, ki hkrati zatrjuje, da bo ob morebitnem priznanju Palestine "Hamas kmalu prevzel palestinsko državo in jo spremenil v skrajno islamistično teroristično bazo, ki bo delovala v koordinaciji z Iranom s ciljem uničiti Izrael".

Poleg strank, ki sodelujejo v skrajno desni Netanjahujevi vladi, je resolucijo podprla opozicijska stranka Nacionalna enotnost pod vodstvom Benija Ganca, ki je junija izstopil iz pozneje razpuščenega vojnega kabineta. Javnomnenjske raziskave njegovi stranki napovedujejo zmago v primeru predčasnih volitev, h katerim pozivajo tudi udeleženci množičnih protestov v Izraelu. Resolucijo je skupaj podprlo 68 poslancev 120-članskega kneseta.

Proti je glasovalo devet članov arabskih političnih strank, preostali so se vzdržali ali niso glasovali. Med njimi naj bi bila liberalna sredinska stranka Ješ Atid (Prihodnost obstaja) nekdanjega premierja Jaira Lapida, ki velja za podpornika rešitve dveh držav, torej neodvisne, demokratične in mirne Palestine, zmožne sobivanja ob Izraelu.

Resolucija se lahko razume kot izraelska provokacija pred Netanjahujevim obiskom v ZDA, ki so načelno naklonjene rešitvi dveh držav. Po napovedih naj bi izraelski premier 24. julija nagovoril ameriški kongres, prednostna tema obiska pa bo zlasti vojna v Gazi. Zaradi izraelske ofenzive v Gazi se je sicer v zadnjem času več držav kljub nasprotovanju Izraela odločilo za priznanje Palestine.

Od aprila letos je Palestino priznalo devet novih držav: Barbados, Jamajka, Trinidad in Tobago, Bahami, Irska, Norveška, Španija in 4. junija tudi Slovenija. 21. junija je Sloveniji sledila še Armenija.

Izraelske sile še naprej silovito nad Gazo

Izraelske sile pa še naprej obstreljujejo begunska taborišča v središču Gaze. Pri tem je bilo ubitih najmanj 21 ljudi – 16 v Zavajdi, Burejdžu, Nusejratu in Deir Al Balahu, pet pa v mestu Gaza na severu.

Izraelski tanki so se prebili še globlje v Rafo na jugu enklave, navajajo prebivalci. Po navedbah izraelske vojske so njene sile našle več predorov in ubile več strelcev.

Kot so tudi sporočili, so izraelske sile v dveh zračnih napadih na mesto Gaza ubile dva višja poveljnika Islamskega džihada, vključno z enim, ki naj bi 7. oktobra sodeloval v napadih na Izrael, ki so sprožili vojno.

Pri bolnišnici Amal v Han Junisu, ki jo vodi palestinska zdravstvena organizacija Rdeči polmesec, pa so palestinski predstavniki izkopali najmanj 12 trupel, ki jih bodo zdaj pokopali na drugi lokaciji. Postopek so po navedbah Reutersa opazovali tudi mnogi svojci ubitih.

Arej Hamouda, mama enega od pokojnih, je stiskala k sebi zemljo iz groba njenega sina in jo poljubila, preden so bolničarji izkopali truplo.

"Izrael ga je ustrelil, ob sebi pa je imel štruco kruha, ki jo je moral izprosjačiti za svojo hčerko. Ustrelili so ga v oko in glavo. Tam je ležal cel dan, zalit s krvjo. Niso ga mogli premakniti, nazadnje pa so ga z vrvjo odvlekli sem in ga zakopali," je ihtela.

Zaradi spopadov je poljska bolnišnica Rdečega križa s 60 posteljami na robu zmogljivosti, pa so sporočili iz Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC). "Ponavljajoči se dogodki z množičnimi žrtvami, ki so posledica neskončnih spopadov, so našo bolnišnico, kot tudi vse bolnišnice na jugu Gaze, privedli do skrajnih zmožnosti, tako da težko še oskrbimo vse, katerih življenje je ogroženo," je povedal William Schomburg, vodja ICRC-jeve delegacije v Gazi.

V Rafo se je s severa zateklo več kot milijon ljudi, a se jih je večina spet razbežala, odkar je Izrael maja sprožil ofenzivo tudi v Rafi.

Izrael si je po napadih 7. oktobra za cilj zadal popolno izkoreninjenje Hamasa, v silovitih napadih na Gazo pa je bilo do zdaj po navedbah palestinskih oblasti in neodvisnih organizacij ubitih že več kot 38.000 Palestincev, od tega večina žensk in otrok.

Izrael je po drugi strani v torek sporočil, da je od začetka vojne "eliminiral" polovico voditeljev Hamasovega oboroženega krila in ubil ali zajel okoli 14.000 borcev. Hamas števila ubitih iz svojih vrst ne objavlja, Izrael pa so obtožili, da s svojimi številkami pretirava, da bi tako prikazal "lažno zmago".

Netanjahu preprečil vzpostavitev bolnišnice za otroke iz Gaze

Netanjahu pa je danes tudi razveljavil ukaz svojega obrambnega ministra Joava Galanta, ki je odredil izgradnjo poljske bolnišnice v Izraelu za zdravljenje bolnih otrok iz Gaze. Odločitev premierja kaže na nove razprtje znotraj Netanjahujeve vlade.

Galant je ta teden sporočil, da je odredil izgradnjo "začasne bolnišnice" blizu izraelske meje z Gazo, kjer bi pomagali otrokom z rakom, sladkorno boleznijo in drugimi boleznimi, ki jih ne morejo zdraviti na palestinskem ozemlju. O projektu se je pred tem pogovarjal z ameriškim kolegom Lloydom Austinom.

Iz Netanjahujevega urada pa so nato danes sporočili, da premier "ne podpira izgradnje bolnišnice za prebivalce Gaze na ozemlju Izraela, zato se to ne bo zgodilo".

Izraelski uradnik, ki je želel ostati neimenovan, je za AFP povedal, da je obrambno ministrstvo že pred dvema tednoma na premierjev urad naslovilo pobudo, naj pospeši evakuacijo bolnih otrok iz Gaze, vendar ni prejelo odgovora. Posledično je Galant sam odredil izgradnjo bolnišnice. "Predsednik vlade je ta ukaz preklical in iz političnih razlogov preprečil humanitarno rešitev," je še dejal uradnik.

Odločitev pomeni nov znak razhajanj v Netanjahujevi vladajoči koaliciji zaradi ofenzive v Gazi, medtem ko se izraelska vlada, zlasti pa Netanjahu, sooča z vztrajnimi in ostrimi kritikami mednarodne skupnosti zaradi ogromnega števila ubitih civilistov v oblegani palestinski enklavi.

Galant in Netanjahu sta sicer dolgoletna tekmeca. Marca lani je premier razrešil obrambnega ministra in nekdanjega generala, potem ko se je ta izrekel proti pravosodnim reformam, kmalu zatem pa svojo odločitev preklical, potem ko je se je na ulice zgrnilo več deset tisoč protestnikov.