V vojni med Izraelom in Hamasom največje breme spopadov nosijo civilisti, svetovna organizacija pa opozarja, da se humanitarna kriza še poglablja, saj prebivalcem palestinskega ozemlja grozijo lakota in nalezljive bolezni.

"Tri mesece po začetku napadov je Gaza postala kraj smrti in obupa," je v petek opozoril koordinator ZN-a za nujno pomoč Martin Griffiths in pojasnil, da so bila bombardirana celo območja, kamor so se civilisti preselili na zahtevo Izraela.

Tarča napadov so bile tudi zdravstvene ustanove in nekaj še delujočih bolnišnic preplavljajo obupani ljudje, ki iščejo zaščito.

"Zadnjih 12 tednov je bilo travmatičnih, zlasti za otroke," je izpostavil koordinator ZN-a za nujno pomoč. "Brez hrane. Brez vode. Brez šole. Ničesar razen groznih zvokov vojne, dan za dnem. Območje Gaze je postalo neprimerno za bivanje," je dejal. Velik del ozemlja se je po silovitem izraelskem bombardiranju iz zraka in kopnega že spremenil v ruševine.

Griffiths je opozoril, da se v prenatrpanih zavetiščih širijo nalezljive bolezni, sredi tega kaosa pa se vsak dan rodi okoli 180 otrok. Ljudje se po njegovih besedah spopadajo z najvišjo stopnjo negotovosti glede hrane.

Agencija ZN-a za otroke Unicef je opozorila, da so spopadi, podhranjenost in pomanjkanje zdravstvenih storitev ustvarili "smrtonosen krog, ki ogroža več kot 1,1 milijona otrok" v Gazi.

Urad ZN-a za koordinacijo humanitarnih zadev (Ocha) v zadnjem poročilu navaja, da je bila večina Palestincev v Gazi notranje razseljenih.

Med 1,9 milijona notranje razseljenimi Palestinci je veliko tistih, ki so bili večkrat razseljeni, saj so se družine prisiljene vedno znova seliti v iskanju varnosti, ki pa ni zagotovljena nikjer na ozkem pasu ozemlja ob Sredozemskem morju.

Rdeči križ je, kot poroča Al Džazira, v soboto zvečer sporočil, da je prek Rafe v Gazo vstopilo 46 tovornjakov s humanitarno pomočjo, in sicer vodo, hrano, šotori in medicinsko opremo.

Zdravniki brez meja so sporočili, da bodo iz okolice bolnišnice Al-Aksa umaknili osebje in njihove družine, potem ko so izraelske sile danes zjutraj izdale ukaze za evakuacijo iz sosesk v bližini bolnišnice. "S težko vestjo moramo evakuirati bolnike, bolnišnično osebje in številne ljudi, ki iščejo varnost, pa ostajajo v prostorih bolnišnice," je dejala Carolina Lopez, koordinatorka za nujne primere v bolnišnici Al-Aksa.

"Nobenih pogovorov z Izraelom"

Medtem so po poročanju Al Džazire Ruanda, Čad in DR Kongo odločno zanikali, da naj bi se z Izraelom pogovarjali o sprejemu Palestincev, ki jih želi Izrael preseliti iz Gaze.

"Nobenih takih pogovorov ni bilo ne zdaj ne v preteklosti, te dezinformacije je treba ignorirati," je v kratki izjavi za javnost sporočilo ruandsko zunanje ministrstvo. Pred tem so poročanje zanikali v Kinšasi, kjer so prav tako dejali, da takih pogovorov ni bilo nikoli.

Izraelski mediji so ta teden navajali visoki vir v izraelskem vojnem vladnem kabinetu, ki je dejal, da koalicija premierja Benjamina Netanjahuja diskretno preučuje možnost pošiljanja na tisoče ljudi iz Gaze v Ruando in DR Kongo.

Skrb zaradi izjav izraelskih ministrov

Visoki komisar ZN-a za človekove pravice Volker Türk je v petek izrazil globoko zaskrbljenost zaradi izraelskih sporočil, da bi Palestince izgnali iz oblegane Gaze, ki je pod izraelsko okupacijo od leta 1967. Opozoril je, da takšni pozivi k prisilnemu razseljevanju kršijo mednarodno pravo.

"Zelo vznemirjen sem zaradi izjav visokih izraelskih uradnikov o načrtih za premestitev civilistov iz Gaze v tretje države," je zapisal Türk v objavi na omrežju X v petek. Poudaril je, da "mednarodno pravo prepoveduje prisilno premestitev zaščitenih ljudi na okupiranem ozemlju ali deportacijo z njega."

Preselitev Palestincev iz Gaze in naselitev Judov na to območje sta nedavno zagovarjala izraelska ministra za finance in za nacionalno varnost Bezalel Smotrič in Itamar Ben Gvir.

Ben Gvir je v ponedeljek izrazil prepričanje, da bi Izrael moral spodbujati emigracijo prebivalcev Gaze, in zatrdil, da bi bila izselitev Palestincev in obnova izraelskih naselbin pravilna, pravična, moralna in humana rešitev.

Dan prej je finančni minister Smotrič dejal, da bi moral Izrael spodbuditi približno 2,4 milijona Palestincev, naj odidejo iz Gaze.

Njuni izjavi so obsodile številne države, med njimi tudi ZDA in Slovenija.

Nove žrtve izraelskih napadov

V zadnjih izraelskih napadih na Gazo so bila v Han Junisu zadeta stanovanja in ubitih najmanj 18 ljudi, ki so po poročanju Al Džazire iz iste družine. O silovitih napadih iz zraka in obstreljevanju poročajo tudi iz begunskih taborišč Deir El Belah in Nuseirat.

Skupno je bilo po zadnjih podatkih v napadih v noči s petka na soboto ubitih 122 ljudi, skupno danes 160.

Hagari: Izraelske sile na severu ubile okoli 8000 borcev

Izraelske sile so končale uničevanje "vojaškega okvira" Hamasa na severu Gaze in na tem območju ubile približno 8000 borcev, je v soboto sporočil tiskovni predstavnik vojske Daniel Hagari. Vojaške sile so na tem območju zasegle tudi več deset tisoč kosov orožja in na milijone dokumentov, je še povedal. "Zdaj smo osredotočeni na uničevanje Hamasa v središču in na jugu (Gaze)."

Rakete Hezbolaha na sever Izraela

Libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah je sporočilo, da je izstrelilo več kot 60 raket na izraelsko vojaško oporišče na severu Izraela. Obstreljevanje severnega Izraela je Hezbolah označil kot svoj prvi odgovor na uboj drugega moža skrajnega palestinskega gibanja Hamas Saleha al Arurija na začetku tedna v Bejrutu.

Po podatkih izraelske vojske so davi identificirali približno 40 izstrelitev raket z libanonskega ozemlja, izraelske sile pa so v odzivu kmalu zatem napadle celico, odgovorno za nekatere izstrelitve.

Sirene za zračni napad so se sprožile v krajih in mestih v severnem Izraelu, pozneje pa tudi na Golanski planoti, ki jo zaseda Izrael.

Od izbruha vojne med Izraelom in Hamasom so se na izraelsko-libanonski meji okrepili spopadi med izraelskimi silami in proiranskim Hezbolahom, ki velja za zaveznika Hamasa.

Torkov uboj namestnika vodje Hamasa Arurija v predmestju libanonske prestolnice Bejrut, ki ga je Hamas pripisal Izraelu, je sprožil bojazni pred nadaljnjim stopnjevanjem sovražnosti. Izrael uradno ni prevzel odgovornosti za atentat.

Vodja Hezbolaha Hasan Nasrala je v petkovem govoru posvaril Izrael, da se bo skupina na bojišču hitro odzvala na uboj Arurija.

Borrell: v regionalnem konfliktu ne bo zmagovalca

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell je danes v Bejrutu po pogovorih z libanonskim zunanjim ministrom Abdalahom Habibom poudaril, da se je treba izogniti eskalaciji konflikta na Bližnjem vzhodu. "To sporočilo pošiljam tudi Izraelu: v regionalnem konfliktu ne bo zmagovalca," je dodal, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Nujno je treba preprečiti regionalno zaostrovanje na Bližnjem vzhodu. Nujno je treba preprečiti, da bi bil Libanon vpleten v regionalni konflikt," je dejal Borrell na skupni novinarski konferenci s Habibom. "Mislim, da je vojno mogoče preprečiti, treba se ji je izogniti in diplomacija lahko prevlada," je dodal.

Borell je še dejal, da bo Gaza del prihodnje palestinske države, pri čemer je napovedal, da bodo vložili vse napore v to, da rešitev dveh držav postane tudi realnost.

Blinken na srečanju z Erdoganom

Ameriški zunanji minister Antony Blinken se je v okviru obiska na Bližnjem vzhodu v Carigradu sešel s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom, že pred tem pa se je srečal s turškim kolegom Hakanom Fidanom, s katerim sta razpravljala o vojni v Gazi.

Turško zunanje ministrstvo je v kratki izjavi po srečanju med Blinknom in Fidanom sporočilo, da sta "ministra razpravljala o vojni in humanitarni krizi v Gazi, pristopnem procesu Švedske k Natu ter dvostranskih in regionalnih vprašanjih".

Po srečanju so s State Departmenta sporočili, da je Blinken med več kot enournim pogovorom z Erdoganom "poudaril potrebo po preprečevanju širjenja konflikta". Blinken je poudaril potrebo po "delovanju v smeri širšega, trajnega regionalnega miru, ki bo zagotovil varnost Izraela in pospešil ustanovitev palestinske države", so dodali.

Blinken, ki bo obiskal tudi arabske države, Izrael in okupirani Zahodni breg, je dejal, da če prizadevanja za rešitev krize ne bodo uspešna, bo rezultat "neskončen krog nasilja ... ter življenje v negotovosti in konfliktu za ljudi v regiji". Odprl je tudi vprašanje, kaj bi bilo mogoče storiti za čim večjo zaščito civilistov v Gazi in povečanje dostave humanitarne pomoči. "Veliko preveč Palestincev je bilo ubitih, zlasti otrok," je dejal.

Blinken je pozneje odpotoval na Kreto, kjer se je srečal s predsednikom vlade Kiriakos Micotakis. Grčija, članica Nata, čaka na potrditev prodaje bojnih letal F-35 v ameriškem kongresu. Blinken je poudaril pomen trdnega zavezništva Grčije z Washingtonom, Micotakis pa je dejal, da lahko državi sodelujeta pri zagotavljanju varnosti v nemirni regiji.