Al Haririjeva koalicija naj bi po neuradnih izidih ostala na čelu vlade. Foto: Reuters
Al Haririjeva koalicija naj bi po neuradnih izidih ostala na čelu vlade. Foto: Reuters
Libanon
Voditelj Hezbolaha Hasan Nasrala se na izide še ni odzval. Foto: Reuters

Če bo te izide potrdila tudi volilna komisija, se bo politična moč gibanja Hezbolah, ki ga Iran podpira, ZDA pa ga imajo za teroristično organizacijo, okrepila. Izrael ima Hezbolah za sovražno organizacijo, zato je izraelsko ministrstvo za varnost po objavi prvih izidov sporočilo: "Hezbolah = Libanon, zato Izrael ne bo razlikoval med suvereno državo Libanon in Hezbolahom. Libanon bo zato v očeh Izraela odgovoren za vsa dejanja Hezbolaha na svojem ozemlju."

Premier mora biti sunit
Hezbolah in zavezniki naj bi imeli zagotovljenih najmanj 67 sedežev v 128-članskem parlamentu. Vodenje vlade sicer utegne ostati v rokah dozdajšnjega premierja Saada Al Haririja, ki ga podpirajo zahodne države, saj mora predsednik vlade po libanonskem sistemu deljenja oblasti prihajati iz sunitskih vrst. Al Hariri oziroma njegova vladajoča koalicija 14. marec, ki jo podpirajo ZDA in Savdska Arabija, naj bi sicer na volitvah izgubila nekaj poslanskih mest. V novi vladni koaliciji naj bi bile še naprej vse glavne stranke, torej tudi Hezbolah. Uradni izidi bodo znani do torka. Volilna udeležba je bila 49,2-odstotna, na zadnjih volitvah pred devetimi leti pa je glas oddalo 54 odstotkov volivcev.

Volitve so potekale po novem volilnem zakonu, s katerim so uvedli proporcionalni sistem, a kljub temu naj med med 128 poslanci ne bi bilo veliko novih obrazov. Volivci so tako oddali po dva glasova - enega stranki in drugega kandidatu iste stranke. Pred tem je v državi veljal večinski volilni sistem, ki je zmagovalni stranki v posameznem okraju podelil pravico do vseh razpoložljivih sedežev, zato so bile manjšinske stranke izrinjene.

Libanonski politični sistem so oblikovali po 15-letni državljanski vojni, ki se je končala leta 1989 ob sklenitvi mirovnega sporazuma v Tajfu. Po sporazumu so bili sedeži enodomnega parlamenta razdeljeni glede na kvote za vsako od priznanih verskih sekt, premierski stolček pa je rezerviran za sunita.

Na tokratnih volitvah je bilo med 583 kandidati tudi 111 žensk, kar je precej več kot na zadnjih volitvah leta 2009, ko je kandidiralo le 15 političark.