"Spregovorite s komer koli, kjer koli na svetu, in povedal vam bo, da so (izraelski premier Benjamin) Netanjahu, (ameriški predsednik Donald) Trump in (savdski prestolonaslednik Mohamed) bin Salman izolirani, ne Iran. Izolirali so se sami z njihovimi agresivnimi politikami in nasilnimi ukrepi proti Iranu, od katerih se je svet distanciral," je dejal Zarif.

Del ameriških sankcij proti Iranu bo začel veljati v torek, potem ko so ZDA maja odstopile od jedrskega sporazuma z Iranom. Zarif je ob tem priznal, da so pred njimi težki časi. "Seveda, Američani ustrahujejo in politični pritiski bi lahko povzročili nekaj razdorov, ampak dejstvo v trenutnem svetu je, da so ZDA izolirane," je dejal.

Trump odprt za nov jedrski sporazum
Ameriški predsednik Donald Trump je v izjavi ob ponovni uvedbi sankcij proti Iranu omenil, da je odprt do morebitnega novega jedrskega sporazuma med državama. "V času, ko ohranjamo naš maksimalni gospodarski pritisk na iranski režim, ostajam odprt do bolj celovitega dogovora, ki bo zadeval vse škodljive dejavnosti iranskega režima, vključno z raketnim programom in podporo terorizmu. Posamezniki ali organizacije, ki ne bodo prenehale svoje aktivnosti z Iranom, tvegajo resne posledice," je sporočil Trump in mednarodno skupnost pozval, naj prisili Iran v odločitev - ali bo prenehal z grozečim obnašanjem in se ponovno povezal z mednarodno ekonomijo, ali pa bo nadaljeval pot navzdol po poti gospodarske izolacije.

Rohani: Za pogovore potrebna odkritost
Na besede Trumpa se je odzval tudi že iranski predsednik Hasan Rohani, ki je ameriške poteze označil za "psihološko vojskovanje" in dodal, da je "Iran vedno pripravljen na pogovore, a da ti potrebujejo odkritost in poštenost". Po mnenju Rohanija ZDA ni mogoče zaupati.

Izrael Kac: Padec iranskega režima bi bil odličen
Izraelski minister za obveščevalne zadeve Izrael Kac pa je na Twitterju zapisal, da bo Iran zaradi sankcij prisiljen, da se odloči med "podreditvijo zahtevam ZDA glede jedrskih zadev in regionalnega terorizma ali pa propadom in padcem režima". "Prva možnost je dobra, druga je odlična," je dodal Kac, ki trenutno opravlja tudi delo ministra za transport. Izrael je bil oster kritik jedrskega sporazuma z Iranom iz leta 2015 že vse od začetka. Netanjahu pa je tudi eden izmed redkih svetovnih voditeljev, ki je pohvalil Trumpovo odločitev glede odstopa od dogovora.

EU: Zaščitili bomo evropske ekonomske operaterje
Evropska unija (EU) pa je izrazila globoko obžalovanje zaradi ponovne uvedbe ameriških sankcij. V skupni izjavi visoke zunanjepolitične predstavnice EU-ja Federice Mogherini in zunanjih ministrov držav podpisnic sporazuma – Velike Britanije, Francije in Nemčije, so zagotovili, da si bodo prizadevali za to, da ohranijo "učinkovite finančne kanale" z Iranom odprte. EU namerava čim hitreje pravno zaščititi evropska podjetja, da bodo lahko še naprej sodelovala z Iranom. "Odločeni smo, da bomo zaščitili evropske ekonomske operaterje, ki zakonito poslujejo z Iranom," je še pisalo v izjavi.

ZDA so sicer že vnaprej zagrozile, da ne bodo oklevale s kaznovanjem podjetij, ki ne bodo upoštevala ponovne uvedbe sankcij. A bo v EU-ju s torkom začel veljati ukrep za zaščito evropskih podjetij, po katerem evropska podjetja ne smejo upoštevati ameriških sankcij in so lahko za takšno dejanje celo kaznovana. V okviru ukrepa pa lahko zaprosijo za odškodnino v primeru kazni od ZDA, zaščitena pa so tudi pred tožbami na sodiščih v tujini.

Najprej avtomobilski sektor in drage kovine, po 4. novembru pride na vrsto še nafta
ZDA bodo uvodoma uvedle sankcije proti iranskemu avtomobilskemu sektorju, trgovini z zlatom in drugimi dragocenimi kovinami. Prav tako uvajajo sankcije proti večjim transakcijam v iranskih rialih. ZDA pa bodo tudi odpravile določena dovoljenja za uvoz dobrin iz Irana, zlasti perzijskih preprog in prehrambnih izdelkov. Ostrejše bodo sankcije po 4. novembru, zlasti s prepovedjo trgovanja z iransko nafto. Sankcije bodo doletele iransko logistiko, pa tudi finančno industrijo s centralno banko na čelu. Prav tako naj bi takrat začela veljati prepoved sodelovanja ameriških podjetij s tujimi podjetji, ki bi še sodelovala z Iranom.

Sankcije ZDA uvajajo v skladu z odstopom od mednarodnega sporazuma, s katerim se je Iran odpovedal razvoju jedrskega orožja v zameno za odpravo sankcij. ZDA Iranu očitajo, da načrtno destabilizira države na Bližnjem vzhodu, kot sta Jemen in Sirija, in čeprav to ni formalno del jedrskega sporazuma, je bil to za ameriškega predsednika Donalda Trumpa zadosten razlog, da se je maja odločil za njegovo odpoved.

Iran in preostale podpisnice zgodovinskega sporazuma iz leta 2015 – Velika Britanija, Nemčija, Francija in Kitajska – si prizadevajo za ohranitev dogovora in poslov, ki so jih sklenili od takrat. Kljub temu bodo morala podjetja iz vsega sveta zdaj izbirati med poslovanjem z Iranom ali ZDA.

Iran vložil tožbo proti ZDA
Iran je na Meddržavnem sodišču v Haagu že vložil pritožbo proti ZDA zaradi ponovne uvedbe sankcij. Teheran želi s pritožbo doseči, da bi ZDA odgovarjale za nezakonito uvedbo enostranskih sankcij. V Teheranu trdijo, da ZDA s svojimi dejanji kršijo mednarodne obveznosti.