Na norveškem in japonskem tankerju, ki sta prevažala nafto iz Perzijskega zaliva, so v četrtek zjutraj odjeknile eksplozije, ki so bile posledice verjetnega napada.

Po besedah Pompea gre za iransko kampanjo stopnjevanja napetosti z oviranjem pretoka nafte skozi Hormuško ožino.

"Neizzvani napadi predstavljajo jasno in takojšnjo grožnjo mednarodnemu miru in varnosti, brezobziren napad na prosto plovbo in nesprejemljivo kampanjo povečevanja napetosti od Irana," je dejal Pompeo in dodal, da bi moral Iran na diplomacijo odgovoriti z diplomacijo, ne s terorjem, prelivanjem krvi in izsiljevanjem.

Pompeo je napovedal, da bodo ZDA branile svoje sile, interese in stale ob strani partnerjem ter zaveznikom pri varovanju svetovne trgovine in regionalne stabilnosti.

Kot je pojasnil ameriški državni sekretar, so ZDA odgovornost za napada na tankerja pripisale Iranu na podlagi obveščevalnih podatkov, vrste eksploziva in priprave napada.

Rešeni vsi mornarji

Eksploziji v razmiku 48 minut sta prizadeli krova dveh naftnih tankerjev, ki sta bila na poti iz Perzijskega zaliva in Hormuške ožine proti Indijskemu oceanu.

Posadki sta morali zapustiti poškodovani in goreči ladji, vseh 44 mornarjev so pobrale ladje v bližini, ki so se hitro odzvale na klic v sili. Zasluge za rešitev si je pripisala iranska obalna straža, medtem ko zalivski mediji poročajo, da so mornarje na varno odpeljale druge trgovske ladje.

Na krovu naftnega tankerja Front Altair v lasti norveškega ladjarja Frontline so odjeknile tri eksplozije, nato pa je ladjo zajel požar. Posadko 23 mornarjev so uspešno evakuirali, pri tem pa ni bil nihče poškodovan.

Eksplozija je odjeknila tudi na tankerju Kokuka Courageou, ki ga upravlja japonsko podjetje in je prevažal metanol. Na tankerju je po eksploziji zagorelo, posadka 21 mornarjev pa se je z reševalnim čolnom uspešno rešila na bližnje plovilo.

Nemški lastnik tankerja Bernhard Schulte Shipmanagement je sporočil, da je bila poškodovana desna stran ladje, ki pa ostaja na gladini in ni v nevarnosti, da bi potonila. Tudi tovor metanola naj ne bi bil poškodovan.

V času eksplozij je bil tanker Kokuka Courageous okoli 70 navtičnih milj od pristanišča Fudžajra na obali Združenih arabskih emiratov in le 10 milj od obale Irana.

Odkrili naj bi magnetno mino

Na trupu enega od tankerjev so po navedbah neimenovanih ameriških predstavnikov odkrili še neeksplodirano magnetno morsko mino. Če se bodo navedbe izkazale za resnične, gre za podoben primer kot pred mesecem dni, ko so bili tarča napada štirje tankerji ob obali Združenih arabskih emiratov.

Vir blizu preiskave eksplozij je povedal, da tankerja nista bila napadena s torpedom, kot se je sprva domnevalo.

Norvežani zanikajo poročanje iz Irana
Iranska državna agencija IRNA je poročala, da je goreči supertanker Front Altair po eksploziji in požaru potonil skupaj s 75 tisoč tonami surove nafte. Vendar je norveški lastnik ladje za Reuters hitro zanikal potopitev supertankerja. "Obstajajo posnetki reševalnih ladij, ki krožijo okoli ladje, kjer se vidi, da tanker ni potonil," je poudaril predstavnik podjetja Pat Adamson.

Naročnik nafte na omenjenem supertankerju je bila tajvanska državna naftna družba CBC, ki je prva uradno omenila možnost morebitnega napada s torpedom. Nemški lastniki drugega tankerja so v sporočilu za javnost navedli, da je trup ladje preluknjan na desni strani, a nad gladino vode in da naj ne bi obstajala nevarnost potopa plovila, ki je med nesrečo prevažalo metanol. Pri tem so namignili, da poškodbe na trupu prej spominjajo na eksplozijo magnetne mine, ne pa torpeda.

Ameriška peta flota potrdila incidenta
"Ameriške pomorske sile v regiji so ob 6.12 po tamkajšnjem času prejele prvi klic na pomoč, ob 7.00 pa še drugega z druge ladje. Ladje mornarice ZDA so na področju in nudijo pomoč," so zapisali pri peti floti ameriške vojne mornarice, katere sedež je v Bahrajnu in je glavna pomorska vojaška sila v nemirni ter strateško izredno pomembni regiji. Oba tankerja sta bila medsebojno oddaljena samo 50 km in sta plula v bližini teritorialnega morja Irana, kar je standardna pot za plovila, ki zapuščajo Perzijski zaliv, medtem ko bližje Omanu plujejo ladje v smeri Hormuške ožine.

Nadzorna skupina takoj izdala opozorilo
Mediji v Pakistanu, ki leži na drugi strani Omanskega zaliva, so navedli, da sta poškodovana tankerja poslala klica na pomoč vsem bližnjim ladjam in obmorskim državam. Klic v sili z dveh tankerjev so potrdili tudi v Združenih arabskih emiratih. Incident in identifikacijo obeh tankerjev je nato potrdila tudi ameriška vojna mornarica.

Britanska nadzorna skupina za pomorsko trgovino (UKMTO) je takoj po prvih poročilih obvestila vsa plovila v regiji in opozorila na izredno previdnost zaradi omenjenega incidenta. UKMTO je ustanova v okvirju britanske vojaške mornarice, ki poroča o pomorskih incidentih, ki prizadenejo trgovske ladje po svetu, pri čemer pozornost namenja zlasti piratstvu, ugrabitvam in ropom na ladjah. Podobno obvestilo pred nevarnostjo v Omanskem zalivu so izdale tudi oblasti v Iranu.

Sorodna novica Riad po napadu na tankerja: gre za sabotažo dobave nafte

Mesec dni od nepojasnjene sabotaže
Pred točno mesecem dni, 13. maja, se je v Omanskem zalivu že zgodil niz nepojasnjenih incidentov, ko so bili žrtve sabotaže štirje tankerji. Dva sta bila v lasti podjetja iz Savdske Arabije, po eden pa iz Združenih arabskih emiratov in Norveške.

Zalivski državi nista izdali veliko podrobnosti, niti nista predstavili javnih dokazov o škodi sabotaže niti uradno niso imenovali domnevnih krivcev, čeprav so savdski in emiratski mediji neprikrito obtoževali Iran.

Norveško podjetje Thome Groupe je po majskem incidentu zapisalo, da jih je zadel neznani predmet, ki je vidno poškodoval krmo tankerja Andrea Victory, registriranega v Bergnu na Norveškem, kar je bilo tudi vidno na posnetkih poškodovanega zadnjega dela ladje.

Sorodna novica Preiskava napadov na tankerje ni izrecno okrivila Irana

Zalivski mediji krivdo valili na Iran
Obtožbam na račun regionalne nasprotnice se je pridružila vlada ZDA, ki je ravno takrat sprejela nove dodatne sankcije proti uradnemu Teheranu. Sosede iz Perzijskega zaliva: na eni strani Savdska Arabija in ZAE ter na drugi Iran so zadnja leta ujete v vse hujše nasprotovanje, ki meji na odkrito sovražnost.

Hormuška ožina, preliv med Perzijskim (Arabskim) zalivom in Indijskim oceanom, že dolgo velja za eno najobčutljivejših točk na svetu, kjer bi lahko incident hitro zakuhal tudi vojno, ki jo – uperjeno proti Iranu – neprikrito omenjajo zadnja leta tako v Savdski Arabiji, Združenih arabskih emiratih in Izraelu. Skozi ozki morski preliv med Iranom in Omanom ter Združenimi arabskimi emirati potuje kar 40 odstotkov vse pomorske trgovine z nafto in njenimi derivati.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je ostro obsodil kakršne koli napade proti civilnim ladjam in posvaril, da si svet ne more privoščiti večjih konfrontacij v regiji. Zaradi incidenta se bo na izredni seji na žejo ZDA za zaprtimi vrati sešel Varnostni svet ZN-a.