Jasno pa je že, da bo Afrika leta 2022 gostila "mini olimpijski dogodek" - poletne mladinske olimpijske igre, kot je druženje mladine z vsega sveta imenoval predsednik MOK-a, Nemec Thomas Bach. Ta dogodek se podobno kot prave olimpijske igre deli na poletne in zimske igre; prve poletne so potekale leta 2010 v Singapurju, prve zimske pa dve leti pozneje v Innsbrucku. Na igrah lahko tekmujejo športniki, stari med 14 in 18 let. Letošnje mladinske olimpijske igre bodo potekale v Buenos Airesu, čez štiri leta pa bo že na vrsti Afrika, čeprav se MOK v sodelovanju z afriškimi državami še ni odločil, katero mesto bo izbral za gostitelja. "Afrika je dom velike množice izvrstnih olimpijskih športnikov. Afrika je celina mladih. Zato želimo mladinske olimpijske igre leta 2022 ponesti v Afriko," je pred kratkim dejal Bach.

Poznavalci menijo, da je ta poteza nakazala, da tudi Afrika ni več daleč od tega, da bo končno postala gostiteljica največjega športnega dogodka na svetu. Zaradi podnebja so seveda mogoče le poletne igre. Kot je znano, bo gostitelj poletnih iger leta 2020 Tokio, leta 2024 se bodo najboljši športniki sveta zbrali v Parizu, še štiri leta pozneje pa v Los Angelesu. Potem pa naj bi priložnost le dobila tudi ena izmed afriških držav.

"Afrike ne želimo več pustiti čakati, čeprav se zavedamo, da celina morda še ni pripravljena na organizacijo tako velikega dogodka. Z mladinskimi olimpijskimi igrami želimo navdihniti države v Afriki, da bi postale samozavestne in izmed več možnosti izluščile mesto, za katero menijo, da bi lahko bilo odličen gostitelj olimpijskih iger leta 2032 ali 2036," je pred dnevi dejal Bach.

Evropa igre gostila 30-krat, Severna Amerika 12-krat
Na zimskih olimpijskih igrah, ki trenutno potekajo v Pjongčangu v Južni Koreji, ima svoje predstavnike osem afriških držav (Gana, Madagaskar, Nigerija, Togo, Maroko, Eritreja, Kenija in Južna Afrika) med njimi največ pozornosti vzbuja nigerijska ženska ekipa za bob, ki je sploh prva ekipa iz Afrike, ki sodeluje na zimskih igrah. Več kot 50 afriških držav je članic MOK-a, afriški športniki pa so na poletnih igrah v Rio de Janeiru osvojili skupaj 45 medalj, kar je rekordna bera do zdaj.

Kljub tem izidom in množici vrhunskih športnikov Afriki še nikoli niso zaupali organizacije iger. Evropa je po drugi strani olimpijske igre gostila 30-krat, Severna Amerika 12-krat, Azija sedemkrat (in jih bo še dvakrat - leta 2020 v Tokiu in leta 2022 v Pekingu; Peking bo s tem postal prvo mesto gostitelj tako poletnih kot zimskih iger), Avstralija dvakrat, Južna Amerika pa enkrat - leta 2016 v Riu de Janeiru.

Durbanu odvzeli igre Commonwealtha
Prva ovira do gostovanja poletnih olimpijskih iger v Afriki je seveda - denar. Lani so južnoafriškemu mestu Durban odvzeli igre Commonwealtha leta 2022, potem ko so mestne oblasti predstavile zelo okleščen proračun. In to čeprav ima Južna Afrika med vsemi afriškimi državami najrazvitejše gospodarstvo, država pa je leta 2010 uspešno gostila tudi drugo največje športno tekmovanje na svetu - svetovno nogometno prvenstvo.

Morda je presenetljivo, da se za organizacijo že omenjenih mladinskih olimpijskih iger leta 2022 največkrat omenja - Senegal. Predstavniki MOK-a so to državo na zahodu Afrike že obiskali in bili zadovoljni z videnim, zato njegova prestolnica Dakar trenutno velja za favorita, piše ameriška agencija Associated Press. "Senegal je zelo razvita in omikana država. Prepričana sem, da bi jim uspelo gostiti tak dogodek. Imajo bogato kulturo in vsi bi bili zelo ponosni, da bi mladinske igre podelili prav Senegalu," je nedavno dejala predstavnica MOK-a iz Gambije Beatrice Allen. Kenijski član MOK-a Paul Tergat se je strinjal: "Vsi smo čakali na to. Člani MOK-a iz Afrike želimo zagotoviti, da bo Afrika res dobila organizacijo teh iger."

Govorice o tem, da bi lahko MOK največje druženje športnikov na svetu v kratkem podelil Afriki, sicer krožijo že kakšno desetletje. A želje so eno, resničnost pa drugo. Čeprav se je Južna Afrika izkazala z goščenjem svetovnega prvenstva, pa so olimpijske igre še mnogo večji dogodek, saj zahtevajo še več infrastrukture in usklajenosti med različnimi športnimi zvezami in nacionalnimi olimpijskimi komiteji. V nasprotju z njimi je treba na svetovnem nogometnem prvenstvu poskrbeti "le" za osem do 12 nogometnih stadionov.

Za Soči porabili 50 milijard, za Peking 40
Zaradi ogromnih stroškov, ki spremljajo organizacijo iger, že mnoge razvite in bogate države dvakrat premislijo, preden se spustijo v ta projekt, kaj šele razvijajoči se trgi. Rusija je za organizacijo zimskih olimpijskih iger v obmorskem Sočiju leta 2014 zapravila kar okoli 50 milijard dolarjev, Peking je za organizacijo poletnih iger leta 2008 namenil okoli 40 milijard dolarjev. Zneski so torej vrtoglavi.

Ob tem ne gre spregledati tudi dejstva, da večina olimpijskih športov v Afriki ni razvitih ali priljubljenih, kar pomeni le malo že obstoječih objektov in malo domačih navijačev. Nesojeni prireditelji iger Commonwealtha leta 2022 v Durbanu so na primer kratko malo sporočili, da ne mislijo graditi velodroma, ker zanj nimajo sredstev, poleg tega ga po igrah nihče ne bi uporabljal. Za gostitelja iger so nato določili Birmingham v Angliji. Tudi teh iger Afrika še nikoli ni gostila.

"Afrika je bila predolgo na obrobju"
Nekateri pa poudarjajo, da bi kljub visokim stroškom in težavam prav olimpijske igre Afriki kot celini lahko dale nov zagon in bile odlična priložnost, da vsemu svetu pokaže tako svoje dosežke kot zgodovino. To želijo z igrami dokazovati predvsem Azijci. "Afrika je celina, ki je predolgo životarila na obrobju našega olimpijskega gibanja," je opozoril član MOK-a iz Maroka Nawal El Moutawakel.

Na zasedanju MOK-a pred začetkom iger v Pjongčangu je Thomas Bach zbrane vprašal, ali podpirajo Afriko kot eno izmed prihodnjih gostiteljic olimpijskih iger. Po dvorani se je razleglo ploskanje in kimanje. "Čestitke, Afrika. Tvoj čas je prišel," se je odzval Bach.

Mednarodni olimpijski komite v Afriki že deluje z nekaterimi programi. Tako so v Lusaki v Zambiji leta 2010 odprli prvi športni center za več kot 10.000 mladih, ki se lahko udeležujejo različnih športnih, kulturnih, izobraževalnih in socialnih programov. Leta 2017 pa je MOK skupaj z Visokim komisariatom Združenih narodov za begunce (UNHCR) ustanovil Olimpijski sklad za begunce, ki skuša na območjih, na katera so se zatekli begunci in razseljeni, ustvariti vsaj minimalne možnosti za varno športno udejstvovanje. Največja takšna programa delujeta v Ruandi in Etiopiji.

Azijci ne nameravajo odnehati
Če se bo kakšno afriško mesto v resnici odločilo, da v prihodnosti poskusi z organizacijo iger, pa bo soočeno z ostro konkurenco, predvsem iz Azije. Čeprav bo ta celina gostila kar tri zaporedne olimpijske igre, pa vnema azijskih mest ne popušča. Japonski Saporo je tako že napovedal, da se bo potegoval za organizacijo zimskih iger leta 2026. MOK je dal Japoncem nov zagon, ko je jasno povedal, da bo njihovo kandidaturo dovolil, čeprav zimske igre zdaj potekajo v Južni Koreji, čez štiri leta pa se bodo smučarji, tekači, skakalci, deskarji, drsalci in drugi zbrali v Pekingu.

"MOK-u je glavna prilagodljivost. Želimo izbrati mesto, ki bo najboljši prireditelj iger in najboljši gostitelj športnikov z vsega sveta. Ne moremo že vnaprej nikogar izključiti. Trenutno potekajo pogovori. Sprejeli bomo vsakega, ki se želi z nami pogovarjati," je dejal Juan Antonio Samaranch Jr, podpredsednik MOK-a in sin nekdanjega istoimenskega predsednika.

Pri olimpijskih igrah, kot je znano, ni nobenih pravil glede gostiteljstva ali rotirajočega "pravičnega" sistema med celinami. Za zimske olimpijske igre leta 2026 sta zanimanje pokazala tudi Sion v Švici in švedska prestolnica Stockholm pa tudi nekatera avstrijska, ameriška in kanadska mesta. Odločitev o prireditelju teh iger bo, kot je to običajno, padla sedem let pred samim dogodkom, torej prihodnje leto.

Pozabljeni Indija, Karibi, Bližnji vzhod
Poleg Afrike olimpijskih iger med večjimi regijami nikoli niso gostili še Karibi, Indija, jugovzhodna Azija in Bližji vzhod. Za največjega poraženca med mesti sicer velja Detroit v ZDA, ki se je za igre neuspešno potegoval že sedemkrat. Budimpešti je spodletelo šestkrat, Carigradu petkrat, Madridu, Buenos Airesu, Lozani, Philadelphii in Chicagu pa štirikrat.

Igre je največkrat, trikrat, gostil London (v letih 1908, 1948 in 2012), po njegovi poti gresta tudi Pariz in Los Angeles.