Sedemčlanska delegacija ameriškega kongresa je na Kubo pripotovala, ker so prepričani, da bi morale ZDA prenehati omejevati svobodo potovanj svojim državljanom, ki na Kubo trenutno ne smejo. Delegacija, ki se je v Havani mudila pet dni, zagovarja odpravo ameriškega trgovinskega embarga proti Kubi ter podpira predlog zakona, ki bi ameriškemu predsedniku Baracku Obami onemogočil prepoved potovanj Američanov na Kubo.

Obama je pred kratkim napovedal, da bo spremenil ameriško politiko do Kube in odpravil omejitve, ki jih je uvedel njegov predhodnik George Bush. Ameriški predsednik je tako že naredil prve korake k preklicu omejitev glede potovanj kubanskih priseljencev in njihovih družinskih članov na Kubo, ter glede omejitve, koliko denarja lahko kubanski Američani pošiljajo svojim družinam.

Številni Američani za preklic blokade
Poleg tega si nekateri kongresniki in senatorji prizadevajo, da bi umaknili tudi embargo, ki so ga ZDA vzpostavile leta 1962. Pot do odprave embarga je sicer še dolga, a je obisk ameriške delegacije dokazal, da v Havani vlada pripravljenost na ureditev odnosov med državama.

Delegacija z Raulom in Fidelom Castrom
Delegacija se je v Havani srečala s kubanskim predsednikom Raulom Castrom, ki je zamenjal svojega brata Fidela pred približno letom dni, srečanje pa naj bi bilo zelo uspešno. Kongresnica iz Kalifornije Barbara Lee je povedala, da se ji je zdel Raul Castro resnično zavzet za ureditev odnosov z ZDA, kongresnik iz Illinoisa Bobby Rush pa je povedal, da je predsednik Castro povsem drugačen, kot ga opisujejo v ameriških medijih, saj ima "smisel za humor, dober občutek za zgodovino in temeljne človekove pravice".

Trije člani delegacije ameriškega kongresa, Leejeva, Rush in Laura Richardson iz Kalifornije, so obiskali še 82-letnega Fidela Castra. Srečanje, ki sprva ni bilo predvideno, je trajalo približno dve uri, kongresniki pa so po sestanku povedali, da je Castro deloval zdravo, energično in bistro. Richardsonova je dodala še, da Castro spremlja Obamo in upa, da bo uspel v svojih prizadevanjih po bolj odprti in večstranski zunanji politiki.

Embargo velja od leta 1962
Odnosi med ZDA in Kubo so se zaostrili leta 1960 zaradi nacionalizacije tovarn sladkorja in posesti v ameriški lasti, potem ko je leta 1959 na oblast prišel Fidel Castro in se je začel dolg in zapleten proces družbenih in gospodarskih reform (agrarna reforma, šolska reforma, podržavljenje tovarn in zemlje, obsežen razvoj izobraževanja in socialnega skrbstva). 7. februarja 1962 so ZDA uvedle popolno trgovinsko, gospodarsko in finančno blokado in pretrgale vse diplomatske odnose s Kubo.

Leta 1962 je Kuba za pomoč proti morebitni ameriški invaziji zaprosila takratno Sovjetsko zvezo, ki je na otoku namestila rakete z jedrskimi konicami, kar je vodilo v kubansko raketno krizo, ki je še zaostrila odnose med ZDA in Kubo, tako da je takratni predsednik John F. Kennedy leta 1963 uvedel še prepoved potovanja na Kubo.

Američani vztrajajo pri sankcijah in trgovinski blokadi
Trgovinska blokada proti Kubi je bila uzakonjena leta 1992, ob tem pa so Američani zapisali, da bodo sankcije veljale toliko časa, dokler Castrov režim ne bo postal bolj demokratičen in dokler ne bo začel spoštovati človekovih pravic. Leta 1996 so se odnosi med državama še zaostrili, saj je kongres sprejel Helms-Burtonov zakon, ki je ameriškim državljanom prepovedal, da poslujejo s Kubo, in podaljšal prepoved sodelovanja z režimom v Havani, dokler se ta ne bo približal zahtevam Američanov. Leta 1999 je takratni predsednik Bill Clinton malce spremenil zakon z zahtevo, da morajo tudi tuje podružnice ameriških podjetij prekiniti trgovanje s Kubo, dovolil pa je prodajo določenih izdelkov na Kubo.

Blokada, ki še vedno velja, poleg trgovanja Američanom prepoveduje tudi potovanja na Kubo in omejuje količino denarja, ki jo lahko ameriški Kubanci pošiljajo svojim sorodnikom na Kubi. 47-letna trgovinska blokada je najdaljša v človeški zgodovini, kanček upanja za odpravo le-te pa se je pojavil šele z administracijo predsednika Obame.

Kuba prav vsako leto na zasedanju Generalne skupščine ZN-a predloži poročilo o posledicah ameriškega embarga za otok. V šestnajstih zaporednih resolucijah Generalne skupščine Združenih narodov so tako rekoč vse države sveta izglasovale resolucijo, ki ZDA poziva k odpravi sankcij, a za zdaj še brez uspeha. Morda pa bo z Obamo le zapihal nov veter.

B. T.