Po izračunu, ki so ga naredili v združenju, bi za uresničitev projekta potrebovali več let in 17 milijonov evrov, kolikor bi potrebovali za preureditev štirih nekdanjih taboriščnih poslopij v spominsko-izobraževalni center, uredili pa naj bi tudi celoten kompleks, ki je bil nekoč ograjen z žico.

Sredstva naj bi po načrtih združenja večinoma dobili iz skladov Evropske unije, manjši del sredstev pa naj bi že v naslednjem letu prispevali tudi hrvaško ministrstvo za kulturo, primorsko-goranska županija in mesto Rab.

S pobudo želijo ustaviti zasebne vlagatelje
Kot je povedal predsednik društva Darko Bavoljak, ima taborišče, ki ga letno obišče med 50.000 in 100.000 ljudi tudi turistične možnosti. V združenju so prepričani, da bi z oblikovanjem javne ustanove, ki bi upravljala spominsko območje in preprečila nadaljnje opustošenje otoka, omogočili tudi trajnostni razvoj otoka na podlagi kulture in ekološkega turizma.

Za pobudo so se odločili, da bi ustavili zasebne vlagatelje, ki se zanimajo za turistične projekte na otoku. Med predlogi, o katerih se je že govorilo, je tudi gradnja turističnega naselja za istospolno usmerjene.

Med zaporniki tudi 550 Slovencev
Jugoslovanske oblasti so v letih 1949-1956 na Golem otoku zaprle več kot 13.000 ljudi zaradi njihove domnevne podpore takratni Sovjetski zvezi in njenemu voditelju Josifu Stalinu, ki je bil v sporu s povojnim jugoslovanskim državnim vrhom. Med njimi je bilo okoli 550 Slovencev. Več kot 400 političnih zapornikov je na otoku umrlo, večinoma zaradi bolezni in lakote.

Po letu 1956 so na otoku zapirali tudi druge obsojence v takratni Jugoslaviji. Zaprli so ga sredi 80. let prejšnjega stoletja.

Združenje Ante Zemljar so pred več kot 20 let ustanovili nekdanji hrvaški zaporniki na Golem otoku, lani pa so delo prepustili svojim potomcem.