Predsedniške in parlamentarne volitve so bile sprva predvidene za lani, a so jih prestavili na letošnji 30. junij, državna volilna komisija pa je kljub nekaterim zahtevam po preložitvi na avgust odločila, da jih bodo izvedli 30. julija.

Z volitvami naj bi se za Kongo končalo nemirno obdobje, potem ko se je leta 2003 končala petletna vojna, v kateri je umrlo najmanj štiri milijone ljudi, vpletenih pa je bilo šest sosednjih afriških držav, ki so si svoje vojaško sodelovanje plačevale kar z izkoriščanjem naravnih virov, kot so diamanti, s katerimi je Kongo zelo bogat.

Večina žrtev vojne so bili civilisti, ki pa so umirali predvsem zaradi lakote in bolezni, saj so bili zaradi spopadov praktično nedostopni tujim humanitarnim organizacijam.

Nasilje še traja
Kljub koncu vojne nasilje še ni pojenjalo, posebej pa so kritične razmere na vzhodu Konga ob meji z Ruando in Ugando, kjer se številne uporniške milice še vedno niso razorožile, njihovi napadi pa so največkrat usmerjeni na civiliste. Pogosti so tudi vdori ruandske in ugandske vojske, saj obe iščeta upornike, ki so se pred njima umaknili čez mejo v Kongo.

Velike razdalje, veliki zapleti
Poleg nasilja predstavljajo težave za izvedbo volitev tudi velike razdalje in slaba infrastruktura, saj je Kongo skoraj take velikosti kot zahodna Evropa. Tako je zaplete povzročala registracija in potrjevanje tisočih kandidatov na volitvah in priprava na tiskanje ter distribucijo glasovnic za 25 milijonov volivcev.

Med 33 kandidati za predsednika so tudi zdajšnji predsednik Joseph Kabila in več vodij upornikov, za 500 sedežev v parlamentu pa se poteguje skoraj deset tisoč kandidatov.