Soprogu, ki je ta hip eden najbolj osovraženih mož na svetu.

Profil 36-letne Asme Al Asad, objavljen v pomladni izdaji modne biblije, je bil ob izdaji precej kontroverzen. Članek je v Veliki Britaniji rojeno soprogo sirskega predsednika Bašarja Al Asada oklical za "vrtnico v puščavi", ob tem pa ni omenil sirskega slabega slovesa sistematičnih zlorab človekovih pravic. Marca so se po vsej državi začeli širiti protesti, ki so jih skušale nasilno zatreti Asadove sile.

Po ostrih kritikah v medijih je Vogue sprva svoj članek zagovarjal, nato pa zgodbo vseeno umaknil s svoje spletne strani. Od takrat dalje se malo piše o Asmi Al Asad. V bistvu se niti ne ve, kje je. Nekateri menijo, da se je vrnila v rodno Anglijo, kjer je obiskovala elitne šole, spet drugi ugibajo, da je še vedno v Siriji, ob strani svojega soproga, ki se kljub pozivom mednarodne skupnosti še naprej oklepa svojega stolčka.

Bašar Al Asad vztrajno zanika odgovornost za smrt zdaj že prek 5.000 sirskih civilistov. Sirski vojaki, ki so prebegnili, trdijo, da so dobili ukaz streljati na neoborožene protestnike.

Asadova imata tri osnovnošolske otroke, dva fantka in deklico. Pred izbruhom nasilja je ona kot prostovoljka delala s sirsko mladino.

Andrew Tabler, ameriški akademik in novinar, ki je živel v Siriji med letoma 2001 in 2008, v svoji novi knjigi spominov In the Lion's Den (V levjem brlogu) opisuje svoje izkušnje s prvo sirsko družino in razlaga napete odnose Washingtona z Damaskom. Ko se je Tabler preselil v Sirijo, je bil poln upanja. Bašar Al Asad je ravno leto prej nastopil položaj in s soprogo sta se zdela moderen par, ki bo v državo prinesel reforme.

Brez upanja za spremembe
Osem let pozneje je Tabler zapustil Sirijo z občutkom, da je država tako ohromljena s sistematično, desetletja staro korupcijo, da bi bilo celo za voditelje z najboljšimi nameni malo verjetno, da bi spodbudili pozitivne spremembe. Tabler se je v Siriji preživljal kot svobodni novinar in že kmalu mu je Asma Al Asad dala dovoljenje in sredstva za izdajanje revije v angleškem jeziku Syria Today.
V Siriji takrat ni bilo nobene medijske svobode, toda predsednikova žena je, vedno moderno oblečena in neposredna, dovolila Američanu, da piše o državi. Želela je le, da gredo vsi članki pred objavo skozi njene roke. Tu so nastopile prve težave. Tik pred izidom prve številke je bila ta skrivnostno ukinjena. Brez razlage.
Različnega rodu
Tabler pravi, da obstajata dve strani Asme Al Asad, da je moderna ženska, ki se nedvomno loči od drugih soprog arabskih voditeljev, ki je vodila številne nevladne dobrodelne organizacije, da pa je hlepela tudi po lagodnem življenju in želela biti princesa.

Asma, kar v arabščini pomeni "vrhovna", je bila rojena leta 1975 v Londonu uglednemu sirskemu kardiologu in diplomatki na sirskem veleposlaništvu. Bila je dobra učenka, šolana na zasebnih šolah, diplomirala je iz računalništva in francoske literature na londonskem Kings Collegeu. Po diplomi je delala tri leta v finančništvu, kjer je spoznala enega izmed sinov sirskega voditelja Hafeza Al Asada.
Leta 2000 sta se poročila, čeprav naj bi Asadova družina poroki nasprotovala, saj je bil on pripadnik elitnega plemena Alavite, njen oče pa je bil sunit in skupini imata dolgo zgodovino rivalstva in spopadov - še zlasti v mestu Homs, rojstnem kraju Asminega očeta, kjer so trenutno spopadi najbolj krvavi.

Drugačna, bolj odprta
Asma je po poroki veliko potovala po državi, spoznavala ljudi in bila pretresena nad revščino, ki jo je videvala. V chanel oblečena drobcena lepotica je vse bolj pridobivala ugled, sirski in mednarodni mediji pa so peli hvalo njenemu glamuroznemu videzu. O prvemu paru Sirije je pisal New York Times, na Youtubu so vzniknile primerjave med njo in princeso Diano, v Parizu je govorila z diplomati in intelektualci. Ob tem pa je vedno zatrjevala, da je politika ne zanima, in propagirala "drugačen", bolj "odprt" pogled od tistih klasičnih arabskih, bolj skrajnih.

Knjiga V levjem brlogu Asmo Al Asad prikaže kot samozavestno, očarljivo, pogumno in osredotočeno, a tudi naivno, kot nekoga, za katerega se je zdelo, da iskreno verjame, da bi lahko izboljšala državo z najrazličnejšimi dobrodelnimi organizacijami. "Bila je doumljiva in razumna posameznica v sicer neprepustnem režimu," piše Tabler.

Zatiskanje oči?
16. marca so izbruhnili prvi protesti v Damasku, ko je okoli 3.000 ljudi Asada pozvalo, naj izpusti več sto političnih zapornikov. Varnostne sile so protestnike preteple in jih zaprle, naslednji dan pa je Asma Al Asad imela v hotelu Four Seasons govor, katerega vsebina pa ni nikdar prišla v javnost. V spletnem opisu na strani arabskih harvardskih diplomantov je pisalo le, da njeno delo "podpira predsednikovo s pozdravljanjem pojava robustne, neodvisne in samovzdrževane civilne družbe".
Tabler meni, da si Asadova zatiska oči pred resničnostjo, čeprav je bila še pred dvema letoma v intervjuju za CNN zelo jasna, ko je dejala, da ne bi trpela zatiralnega in nasilnega režima ter obsodila dejanja Izraela v spopadu s Palestinci kot "barbarska": "To je 21. stoletje. Kje po svetu bi se to še lahko dogajalo? Kot mati in kot človek pozivam, da se prenehajo ta grozodejstva."