Tožbo je vložilo okoli 8.000 sorodnikov ubitih muslimanskih moških in dečkov ter predstavnikov združenja Matere Srebrenice, ki trdijo, da sile Združenih narodov in pripadniki nizozemskih mirovnih sil niso preprečili genocida v tej enklavi.

Se Združene narode lahko toži?
Sodišče se bo osredotočilo predvsem na vprašanje imunitete ZN-a oziroma na presojo o tem, ali ima sodišče pristojnost v primerih proti tej svetovni organizaciji, ki v postopkih, ki so se začeli lani, do zdaj niso hoteli sodelovati.

Da ustanovna listina ZN-a, ki so jo sprejele vse članice, tej organiziciji zagotavlja imuniteto pred sodnimi postopki na nacionalnih sodiščih, trdi zastopnik nizozemske države Allaart van Blankenstein. "Nizozemska in ZN sta storila vse, kar je bilo v njuni moči, da bi preprečili genocid, krivi so tisti, ki so izvršili pokol, torej bosanski Srbi, še posebej general Ratko Mladić. On je vojni zločinec."

Da imuniteta ZN-a v primeru genocida ne velja, pa je prepričan odvetnik tožnikov Axel Hagedorn. "Če sodišče ne bo prisluhnilo tožbi, bodo žrtve ostale brez kraja, kamor bi se lahko obrnile s svojimi tožbami, kar je v nasprotju z mednarodnimi pogodbami." Sodišče bi lahko za odločitev potrebovalo več mesecev.

V nekaj dneh ubitih 8.000 Muslimanov
Srebrenica je bila med vojno v Bosni in Hercegovini varovano območje ZN-a - označili so jo kot "varno pribežališče", zato se je tja zateklo skoraj 30.000 Muslimanov. Vojska bosanskih Srbov je ofenzivo na mesto, ki so ga varovali maloštevilni nizozemski pripadniki mirovnih sil, začela 9. julija leta 1995. Tri dni pozneje je enklava padla, srbske sile pa so v napadih ubile najmanj 8.000 muslimanskih odraslih moških in dečkov. Šlo je za najhujši pokol v Evropi po drugi svetovni vojni, z besedo genocid ga je označilo tudi mednarodno vojno sodišče v Haagu.

Potem ko je posebno poročilo nizozemskih preiskovalcev ugotovilo, da je bila takratna vlada kriva, ker je svoje vojake poslala na "nemogočo misijo", je leta 2002 celotni vladni kabinet Nizozemske odstopil.

A. P.