Z velikim kitajskim požarnim zidom, kot je znan obsežen sistem spletnega nadzora na Kitajskem, komunistične oblasti svojim prebivalcem onemogočajo dostopanje do najbolj znanih svetovnih spletnih velikanov, kot so YouTube, Facebook, Twitter in Google, ki imajo seveda vsi sedež v ZDA.

Seveda so se lahko z namestniškimi strežniki in navideznim zasebnim omrežjem (VPN) zaobide strogi nadzor in dostopa do prepovedanih strani, a ker te možnosti oblasti nenehno razkrinkavajo, je potrebno njihovo stalno menjavanje, hkrati pa to ni način prisotnosti, ki bi si ga vodilni pri spletnih velikanih želeli na velikem kitajskem trgu.

Znanilce premikov na zaprtem kitajskem spletnem trgu zdaj nekateri vidijo v srečanju Zuckerberga z Liujem Junšanom v Pekingu, kjer se je ustanovitelj Facebooka udeležil Kitajskega razvojnega foruma, ki pod okriljem oblasti združuje vodilne poslovneže in predstavnike vladajoče elite.

Liu je član vplivnega stalnega odbora politbiroja kitajske komunistične partije, ki je najvišji organ oblasti v azijski politični, gospodarski in vojaški velesili. Sam je bil poln hvale na račun tehnologije in upravljalnih metod pri Facebooku. Kot je povedal Zuckerbergu, na Kitajskem upajo, da bi s pomočjo Facebooka okrepili izmenjave, izkušnje in medsebojno razumevanje s kitajskimi spletnimi družbami.

Največ uporabnikov in največ omejitev
Kitajska je drugo največje gospodarstvo na svetu, vendar se ponaša z daleč največjim številom uporabnikov spleta, ki naj bi jih bilo že skoraj 700 milijonov. Tuja spletna podjetja, še posebej medijska, se na Kitajskem srečujejo z močnimi pritiski v obliki številnih omejitev za delovanje. Državni vojaški časopis je splet označil celo za najpomembnejše bojišče v ideološki bitki z "zahodnimi protikitajskimi silami".

V začetku letošnjega leta so oblasti v Pekingu uvedle nova pravila za objavljanje na spletu, kar po mnenju poznavalcev postavlja nadaljnje ovire za tuje spletne družbe. Med drugim morajo objave promovirati prave socialistične vrednote in širiti ideje, moralo ter znanje, ki prispeva k izboljšanju kvalitete naroda in spodbuja gospodarski razvoj.

31-letni Zuckerberg ima med Kitajci zvezdniški status in že nekaj časa si prizadeva, da bi mnenje o njem spremenile tudi oblasti, s katerim se trudi vzpostaviti boljše odnose. Tako sedi v svetovalnem odboru Šole za ekonomijo in menedžment pri elitni univerzi Cinghua.

Na forumu, ki je potekal v Pekingu, se je občutljivih vprašanj izogibal, namesto tega pa se raje posvetil pripovedovanju o tehnologiji in svoji družini. Uvodne besede je spregovoril v mandarinščini, nato pa govoril o obetih umetne inteligence, še posebej pri napravah, kot so samovozeči avtomobili in tistih za medicinske diagnostiko.

"Ena od stvari, ki me pri Kitajski navdaja z izrednim optimizmom, je poudarek na inženirstvu," je dejal Zuckerberg, ki pa ni hotel odgovoriti na vprašanje o načrtih Facebooka za poslovanje na Kitajskem.

Ma: Zuckerbergu ni za denar
Si je pa prislužil pohvale kitajskega zvezdnika spletnega podjetništva Jacka Maja, ki je na čelu kitajskega spletnega velikana Ali Baba in je o Zuckerbergu dejal, da spoštuje kitajsko kulturo in poleg tega vodi še veliko podjetje. "Instinktivno spoštuje kitajsko in vzhodno kulturo, a ne, ker bi si želel denarja," je dejal Ma.

Zuckerbergova soproga Priscilla Chan je sicer hčerka pripadnikov etnične kitajske manjšine v Vietnamu, ki so to državo zapustili kot begunci v čolnih. Spoznala sta se leta 2003 na univerzi Harvard, ko sta tudi začela razmerje, ki sta ga okronala s poroko leta 2012, dan po prvi kotaciji delnic Facebooka na borzi. Lani decembra se jima je rodila hčerka Maxima.