Vlade donatorice sredstva, ki naj bi bila namenjena za dolgoročno razvojno pomoč po svetu, vse bolj porabljajo za obravnavo beguncev v lastnih državah, opozarja v poročilu omenjena organizacija, zato se bodo morda cilji, kot so končati ekstremno revščino in obvladati bolezni do leta 2030, premaknili v prihodnost.

Organizacija je pripravila analizo proračunov za mednarodno pomoč pred pomembnim vrhom ZN-a v ponedeljek, ki bo namenjen reševanju t. i. begunske in migrantske krize v času, ko je na svetu največ razseljenih ljudi. Najbolj skrb vzbujajoča je prav praksa porabe sredstev za mednarodno pomoč za podporo beguncem v državah donatoricah, kar pomeni manj razpoložljivega denarja za smrtonosne bolezni, kot sta aids in malarija, opozarja One Campaign.

Več za pomoč Nemčiji kot Etiopiji
Organizacija je ocenila, da se je za pomoč znotraj držav donatoric leta 2015 porabilo 13,9 milijarde dolarjev sredstev, namenjenih za razvojno pomoč po svetu. Kot ugotavlja v poročilu, se je lani več sredstev za pomoč porabilo v Nemčiji kot v Etiopiji.

Iz organizacije One Campaign sporočajo, da se svet spopada z rekordnim številom kriz, nekatere države pa denar, namenjen tistim, ki živijo v ekstremni revščini, porabljajo znotraj svojih meja.

Ob tem organizacija poudarja, da morajo begunci vsekakor prejeti podporo, ki jo potrebujejo, a z domačimi sredstvi, ne pa s krčenjem razvojnih sredstev, ki rešujejo življenja. Ob tem opozarjajo na omejen čas za boj proti aidsu in virusu HIV. V tem boju je bil dosežen velik napredek, a svetu grozi ponovna širitev še hujšega virusa, če se sredstva za boj proti njemu ne bodo kmalu povečala.

Poročilo tako poziva h koncu porabe razvojnih sredstev za pokrivanje stroškov z begunci znotraj držav donatoric. Ob tem organizacija predlaga restrukturiranje proračunov za pomoč, tako da ne bodo več odvisni od kratkoročnih ciklusov financiranja in političnih pritiskov.