Kot poroča ameriška tiskovna agencija Associated Press (AP), so ogrožena tudi prizadevanja v boju za izkoreninjenje malarije, otroške paralize in drugih bolezni, glede katerih je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) že predvidela končne datume.

Zaradi koronavirusa so bolnišnice preobremenjene, zdravstveno osebje se preusmerja z drugih nalog, primanjkuje potrebščin, ukinjajo se zdravstvene storitve. Zaradi tega obstaja strah, da se preusmerjajo tudi sredstva, namenjena za boj proti drugim boleznim, je dejal John Nkengasong, vodja Afriških centrov za nadzor in preprečevanje bolezni, ki deluje v okviru Afriške unije.

Problem je še večji v državah, kjer so imeli že prej preobremenjen zdravstveni sistem. Zdravniki v bolnišnici Al Ribat v sudanskem glavnem mestu Kartum so pokazali dokument z ukrepi, ki veljajo po vseh državi.

Na urgentni oddelek se sprejema manj bolnikov, nenujne operacije so preložene za nedoločen čas, primarna oskrba je ustavljena za nekritične primere, izkušeni zdravniki pa so preusmerjeni v zdravljenje bolnikov s covidom-19.

Podobno je drugje po svetu, poroča AP. Tudi v državah z visoko razvitim zdravstvenim sistemom, kot je Južna Koreja, so zavračali bolnike, ki so potrebovali zdravljenje zaradi bolezni, kot je tuberkuloza.

V DR Kongu, ki se že spopada z zadnjim izbruhom ebole in leti nasilja, se je koronavirus pojavil v času, ko je zaradi ošpic umrlo več kot 6000 ljudi. Anne-Marie Connor, vodja humanitarne organizacije World Vision meni, da bo še več "posrednih" smrti zaradi drugih bolezni.

Sorodna novica V boju proti eboli ključno zaupanje lokalnega prebivalstva

Težave zaradi omejitev prevoza

Pandemija ne vpliva samo na proces zdravljenja. V Indiji boj proti tuberkulozi ogroža omejitev prometa v času ustavitve javnega življenja. Bolniki in zdravniki namreč ne morejo priti do klinik, težko je poslati vzorce na testiranje.

V Indiji je skoraj tretjina vseh primerov tuberkuloze na svetu, na številnih območjih pa so preložili diagnosticiranje.

Zapore zaradi pandemije so okrnile tudi dobave potrebščin, vključno z nujno potrebnimi zdravili, zaščitno opremo in kisikom, je dejal Marc Biot iz mednarodne humanitarne organizacije Zdravniki brez meja.

Pandemija povzroča tudi zamik pri prizadevanjih za imunizacijo več kot 13,5 milijona ljudi, zaradi česar bi se lahko nekatere bolezni spet pojavile. Po podatkih organizacije GAVI 21 držav poroča, da jim zaradi zaprtja meja in motenj v zračnem prometu primanjkuje cepiv, predvsem v Afriki. 14 kampanj za cepljenje proti otroški paralizi in ošpicam je bilo preloženih.

Ovirani so tudi programi za preprečevanje bolezni, ki jih prenašajo komarji. Na Šrilanki, kjer se je število primerov bolezni denge leta 2019 skoraj podvojilo v primerjavi z letom prej, zdravstveni inšpektorji iščejo domnevne bolnike s covidom-19, kar ovira njihovo običajno delo uničevanja komarjev.

Zgodovinski podatki sicer kažejo, da se lahko v času pandemije druge bolezni spet pojavijo. V času izbruha ebole v Gvineji, Liberiji in Sierri Leone med letoma 2014 in 2016 je enako število ljudi umrlo zaradi HIV-a, tuberkuloze in malarije, saj je bil dostop do zdravstvene oskrbe bolj omejen.

Zdravstveni delavci skušajo krizo blažiti tudi tako, da dajejo bolnikom s hepatitisom C, HIV-om in tuberkulozo za več mesecev potrebščin.

Kljub težavam, ki jih povzroča koronavirus, pa Nkengasong iz Afriških centrov za nadzor in preprečevanje bolezni poudarja, da čas za zagovarjanje programov proti drugim boleznim ni po koncu pandemije covida-19, ampak že zdaj.