Avstralija in Nizozemska sta se manj kot dan pred začetkom pridružili ZDA, Izraelu ter Kanadi, ki so že odpovedale svojo prisotnost na konferenci, Velika Britanija pa v Švico pošilja delegacijo, v kateri pa ne bo nobenega višjega predstavnika. Razlog za tako odločitev držav je bojazen, da bi arabske države na čelu z Iranom konferenco izrabile za podajanje žaljivih pogledov, vključno s protisemitski izjavami.

"Nekatere države, ki imajo pred sabo do domene človekovih pravic še dolgo pot, zlorabljajo vrh, da postavljajo vero pred človekove pravice in da brez potrebe omejujejo pravico do govora," je dejal nizozemski zunanji minister Maxime Verhagen.

Trn v peti tudi Ahmadinedžad
Države moti tudi to, da bo na konferenci govoril iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad, ki je pred kratkim zanikal holokavst. Edini najvišji predstavnik države, ki je sprejel povabilo v Ženevo je med drugim v preteklosti holokavst označil za mit. Govoril naj bi ravno na dan spomina na holokavst.

Vatikan pozdravlja konferenco
Papež Benedikt XVI. pa v Ženevo pošilja svojo odpravo, saj je prepričan, da je konferenca pomembna priložnost za boj proti diskriminaciji. "Vse delegate, ki se bodo udeležili konferenci odkrito pozivam, naj skupaj delujejo v duhu dialoga in vzajemnega priznanja, da bi končali vse oblike rasizma, diskriminacije in netolerance," je ob praznovanju četrte obletnice svojega pontifikata dejal papež.

Konferenca je namenjena celjenju ran iz leta 2001, ko sta forum ZN-a o rasizmu v Južnoafriški republiki protestno zapustili delegaciji ZDA in Izraela. Državi sta protestirali proti namenu arabskih držav, da bi sionizem definirali kot rasistično gibanje.

M. R.