Sodnik Fathi Dhan je v kratki izjavi dejal, da je sodišče zavrnilo priziv njihovih odvetnikov in potrdilo obsodbo na smrt. Šesterice med izjavo ni bilo v sodni dvorani. Odločitev vrhovnega sodišča lahko spremeni le še libijski vrhovni pravosodni svet, ki bo o tem zasedal 16. julija. Bolgarski predsednik Georgi Parvanov je na Libijo naslovil poziv, naj najde hitro rešitev za osvoboditev sester in zdravnika, evropska komisarka za zunanje odnose Benita Ferrero Waldner pa je izrazila obžalovanje nad odločitvijo sodišča, hkrati pa dejala, da upa, je še možno najti rešitev za obsojene.

Dosežen dogovor o odškodnini ni pomagal
Včeraj je sicer libijski sklad Gadafi sporočil, da je bil z družinami okuženih otrok sklenjen dogovor o denarni odškodnini, zaradi česar so se pojavile govorice, da naj bi jih sodišče oprostilo, a se to ni zgodilo.

Sklad Gadafi, ki ga vodi sin predsednika Muamerja Gadafija, je sicer odigral odločilno vlogo med predstavniki družin, Evropsko unijo in libijsko vlado. Družine okuženih naj bi zahtevale 10 milijonov evrov odškodnine za vsakega otroka, vendar je EU zavrnil omenjeno vsoto. Za zdaj ni znano, za kolikšno odškodnino so se na koncu dogovorili.

Libijsko sodišče je šesterico že decembra obsodilo na smrt, potem pa je stekel prizivni postopek.

Kdo so obsojenci?
54-letna Snežana Dimitrova je pred odhodom v Libijo delala v Sofiji. Zaradi stresa je pred dvema letoma doživela živčni zlom in je od vseh šestih v najslabšem zdravstvenem stanju. Pravi, da je nemogoče, da bi kot medicinska sestra in mati dveh otrok lahko storila takšen zločin. 52-letna Valia Červeniaška je v Bengazi prišla februarja 1998, vseskozi pa je zavračala obtožbe. Njen mož Emil Uzunov, s katerim imata dve hčerki, je v znak protesta leta 2003 na libijski ambasadi gladovno stavkal. 41-letna Nasja Nenova, mati enega sina, je pred prihodom v Libijo pet let delala doma. Potem, ko naj bi jo mučili z elektrošoki, se je poskušala ubiti.

48-letna Kristiana Valčeva naj bi po besedah libijskega tožilstva skovala načrt o okužbi, njihove trditve pa temeljijo na dokazih, gre za vrečke s krvjo, najdene v njeni hiši v Libiji. Valčeva sicer ni delala v otroški bolnišnici, kjer so se zgodile okužbe.

48-letna Valentina Siroupulo je v Libijo odšla po 18 letih dela doma, tako kot Nenova pa je dejala, da so jo Libijci mučili z elektrošoki, ki so povzročili paralizo dela njenega telesa, zaradi česar več mesecev ni mogla govoriti.

Poleg petih sester je bil na smrt obsojen tudi palestinski zdravnik Ašraf Alhadžudž, ki je večino svojega življenja preživel v Libiji. Junija so mu bolgarske oblasti podelile bolgarsko državljanstvo, ki naj bi mu olajšalo odhod iz Libije v primeru spremembe sodbe, kar pa se ni zgodilo.

Šesterica le grešni kozel?
Libijske oblasti so prejšnji teden namignile, da bi lahko v primeru doseženega dogovora izpustile sestre, a se to ni zgodilo. Nekateri zahodni zdravniki trdijo, da so za okužbo otrok krive predvsem brezbrižnost in pomanjkljive higienske razmere v bolnišnicah, šesterica pa naj bi bila le grešni kozel.

Medicinske sestre in zdravnik, ki trdijo, da so jih mučili, da bi priznali namerno okužbo 426 otrok v Bengaziju v 90. letih 20. stoletja, so v zaporu od leta 1998. Bolgarija si je ves čas s pomočjo Bruslja in Washingtona prizadevala za njihovo izpustitev, a so libijske oblasti vztrajale pri sodbi.