Haaško sodišče je nekdanjega političnega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića obsodilo na 40 let zapora zaradi genocida v Srebrenici in vojnih zločinov med vojno v BiH-u, ki je trajala od leta 1992 do leta 1995 in zahtevala več kot 100.000 smrtnih žrtev.

Predsedujoči predsedstvu BiH-a Bakir Izetbegović je sodbo Karadžiću označil za zgodovinski dogodek za BiH, ker je bil z njo potrjen bistven del dejstev o zločinih, ki so bili v državi storjeni med vojno. "Za človeka njegovih let in preteklosti 40 let niti ni posebna kazen, kar je pomembno, je, da je bilo sojeno grozni ideologiji in politiki," je v Sarajevu izjavil Izetbegović.

Sarajevski župan Ivo Komšić je ocenil, da je pravici s tem, ko je Karadžić obsojen za zločine, ki so bili storjeni v Sarajevu in proti Sarajevčanom, zadoščeno. "Ko se vse sešteje in upošteva, bi Karadžić moral dobiti dosmrtni zapor zaradi zločina genocida, za katerega so mu dokazali odgovornost," je dodal Komšić.

Sodba za bosanske Srbe pristranska
Predsednik parlamenta Republike srbske, srbske entitete BiH-a, Nedeljko Čubrilović je po drugi strani predvsem poudaril, da današnja sodba ne bo imela nobenih posledic po daytonskem mirovnem sporazumu in predvsem ne za Republiko srbsko. Prepričan je, da haaško sodišče ni izpolnilo svoje misije načelnega kaznovanja vseh vojnih zločinov z namenom doseganja sprave, ampak je pokazalo politično pristranskost in selektivni pristop k pravici, saj je bilo doslej med 161 obtoženimi kar 110 Srbov.

Nobena sodba, vključno s sodbo proti Karadžiću, ne more zmanjšati moči Republike srbske, je dejal predsednik srbske entitete BiH Milorad Dodik. Kot je dejal, so številni komaj pričakovali današnjo sodbo, da bi znova sprožili gonjo proti Republiki srbski.

Božo Ljubić je v imenu Hrvaškega narodnega sabora v BiH-u poudaril, da je današnja sodba izjemno pomembna, a da ne bo prinesla katarze in ne bo zadostila pravici v državi, v kateri se je vojna nadaljevala z drugimi sredstvi, kot je etnično čiščenje Hrvatov tudi po sklenitvi "nepravičnega daytonskega sporazuma".

"Brez resnice in spomina ni sprave"
Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH-u Valentin Inzko je po obsodbi Karadžića pozval k spravi v BiH-u. Po njegovih besedah si je treba prizadevati, da bodo po tej sodbi in v spomin na najtemnejše čase BiH-a prevladale resnica, svoboda in sprava.

Inzko je poudaril tudi individualno odgovornost za vojne zločine. Sodba Karadžiću naj bi po njegovih besedah pomagala iskati resnico in okrepiti kulturo spomina. Brez resnice in spomina namreč ne more biti trajne sprave.

"Upravičili smo zaupanje žrtev"
Svet je odločil, da si žrtve v nekdanji Jugoslaviji zaslužijo pravico, je v odzivu na obsodbo Radovana Karadžića dejal glavni haaški tožilec Serge Brammertz. Dve desetletji so nam žrtve zaupale in pričakovale, da ga bomo upravičili, je dejal glavni haaški tožilec po izreku razsodbe in kazni Karadžiću.

"Tisoči so prišli sem, da bi povedali svoje zgodbe in se pogumno soočili s svojimi mučitelji. Danes smo s to obsodbo počastili njihovo zaupanje. Pravici je bilo zadoščeno," je dejal Brammertz, a ob tem izrazil skrb, da je njegovo delo, ki se počasi izteka, le malo prispevalo k celjenju globokih ran. "Nisem ravno prepričan, da so vsi razumeli hudodelstva iz preteklosti," je še dodal.

Beograd bo stal ob strani Republiki srbski
Srbski premier Aleksandar Vučić je še pred izrekom sodbe dejal, da bodo stali ob strani bosanskim Srbom. "Ob strani bomo stali svojim ljudem in zaščitili njihov obstoj in pravico do svoje države," je dejal Vučić. Po poročanju srbskih medijev se bo Vučić v petek zjutraj srečal s patriarhom Irinejem, nato pa se bo na izredni seji sešla še srbska vlada, ki bo govorila samo o eni temi, in to je o obsodbi Karadžića.

V uradu srbskega predsednika Tomislava Nikolića so izpostavili, da sodba Karadžiću ne sme vplivati na usodo srbske entitete v BiH-u. Nikolić je napovedal, da bo Beograd izkoristil vse pravice in obveznosti iz daytonskega sporazuma, da pomaga pri obstoju Republike srbske.

"Pozivam vse politične predstavnike srbskega naroda v Bosni in Hercegovini, posebej v Republiki srbski, da se s skupnim stališčem borijo za svojo republiko in svoj narod, čigar usoda bi bila z današnjo sodbo lahko pod vprašajem," je sporočil Nikolić.

Zagreb pozdravlja sodbo
Hrvaška vlada je danes sporočila, da pozdravlja odločitev haaškega sodišča, s katero je Karadžića nepravnomočno obsodilo na 40 let zapora. Obenem so v Zagrebu opozorili, da sprava v BiH-u ne bo mogoča, dokler ne bo Karadžićeva zločinska in genocidna politika dokončno poražena.

Kot še izpostavljajo v hrvaški vladi, se zavedajo, da ne obstaja kazen, ki bi lahko vrnila življenje nedolžnim žrtvam, in obsodba enega glavnih akterjev agresivne velikosrbske politike v BiH-u je najmanj, kar so lahko dobile žrtve in njihove družine, ki so na sodbo predolgo čakale. Izrazili so zadovoljstvo, ker so Karadžića obsodili zaradi genocida in srhljivih zločinov nad Hrvati in Bošnjaki v BiH-u.

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je ocenila, da je današnja sodba majhna tolažba za žrtve grozljivih zločinov, "ki bodo neizbrisno zapisani v evropski in svetovni zgodovini". A predsednica verjame, da je sodba jasno sporočilo tistim, ki danes izvajajo zločine proti človeštvu in mednarodni terorizem, utemeljen na rasni in verski nestrpnosti, da bodo kaznovani.

"Čeprav gre za prvostopenjsko sodbo, je mednarodna skupnost z njo priznala, da se je v Srebrenici zgodil genocid in da so bili v združenem zločinskem podvigu na območju Republike srbske, sedmih občin in mesta Sarajevo storjeni najhujši zločini z namenom ustvariti homogeno srbsko območje," so še sporočili iz urada hrvaške predsednice.

Za strožjo obsodbo
Predsednica združenja "Matere Srebrenice" Munira Subašić, ki je v pokolu v Srebrenici izgubila sina, meni, da je sodba izjemno pomembna, da bi pokazali mlajšim generacijam, še posebej tistim v Srbiji, ki so že zastrupljeni s sovraštvom, kaj se je resnično zgodilo v Bosni.

Subašićeva pričakuje, da bo haaško tožilstvo za pritožbo, ki jo je že napovedalo, pripravilo boljše dokaze in doseglo strožjo obsodbo ter predvsem dokazalo, da je bil storjen genocid ne le v Srebrenici, ampak tudi v drugih sedmih občinah iz obtožnice.

Sporočilo voditeljem po vsem svetu
Visoki komisar ZN-a za človekove pravice Zeid Raad Al Husein je pozdravil razsodbo haaškega sodišča, saj je po njegovem mnenju pokazalo, da se morajo tudi najvplivnejši hudodelci zavedati, da ne bodo pobegnili pravici. Po njegovem mnenju se bodo morali zaradi sojenja Karadžiću voditelji po Evropi in drugje zamisliti, ko bodo skušali izkoriščati nacionalistične občutke in iskati grešne kozle v manjšinah.

Oglasila se je tudi pogajalka sirske opozicije Bassma Kodmani in dejala, da sojenje Karadžiću vsekakor vliva upanje, da bo tudi v Siriji zadoščeno pravici.

Opomin in priložnost
Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da je sodba Karadžiću opomin in priložnost, da se ponovno spomnimo vseh žrtev enega najbolj tragičnih poglavij v zgodovini BiH-a in Evrope po drugi svetovni vojni, ki se ne sme ponoviti. Kot so poudarili v izjavi za javnost, skladno z mednarodnim pravom in prizadevanji za preprečevanje nekaznovanosti, zločini in grozodejstva nimajo roka zastaranja, njihova preiskava, pravosodna obravnava ter kaznovanje odgovornih pa so izjemnega pomena.

"Današnja sodba je tudi opomin in hkrati priložnost, da se ponovno spomnimo vseh žrtev enega najbolj tragičnih poglavij v zgodovini Bosne in Hercegovine ter Evrope po drugi svetovni vojni, ki se ne sme ponoviti," so poudarili.