Aktivisti pravijo, da namerava vlada zmanjšati zaščito gozdov, kar daje kmetom, gozdarjem in ljudem, ki si prisvajajo zemljo, občutek nekaznovanosti pri napadih na državne inšpektorje in aktiviste, poroča Guardian.

"Opažamo velik porast nasilja na podeželju, največji razlogi pa so odnos, vedenje in politike, ki se sprejemajo v glavnem mestu Brasilia," je dejal koordinator v okoljevarstveni nevladni organizaciji Greenpeace Brazilija Marcio Astrini.

Sporni predlogi v brazilskem kongresu, v katerem ima po poročanju Guardiana kmetijski lobi precejšen vpliv, vključujejo liberalizacijo strogih pravil na področju dodeljevanja okoljskih dovoljenj in znižanje pravne zaščite za velik del 1,3 milijona hektarjev gozda.

Letos umorjenih 45 ljudi
Neprofitna organizacija Pastoralni odbor za zemljo je sporočila, da je bilo letos v konfliktih glede zemlje umorjenih 45 ljudi, v vsem letu 2016 pa jih je bilo umorjenih 61.

6. julija je bil tako ubit 44-letni Ademir Pereira, lokalni vodja skupine, imenovane Liga revnih kmetov. Kot je dejal Afonso Chagas, prostovoljec pri Pastoralnem odboru za zemljo, je bil Pereira del dolgotrajne zasedbe zemlje pod imenom Terra Nossa (Naša zemlja). Zaradi zasedbe je bilo v zadnjih dveh letih ubitih šest ljudi, je dejal Chagas.

Dan pozneje je bil ubit prav tako 44-letni Rosenilton de Almeida, ki je bil del skupine, ki je zasedala zemljo v bližini, je sporočila policija. 10 ljudi iz te skupine je bilo sicer ubitih 24. maja, ko je 21 policistov prišlo na oddaljeno kmetijo, ki so jo aktivisti zasedli, in hotelo aretirati aktiviste. Očividci so dejali, da je policija po prihodu začela streljati in da je usmrtila 10 aktivistov. Policija pa pravi, da so policiste pričakali streli.

7. julija je bil zažgan tovornjak z osmimi vozili brazilske vladne okoljske agencije Ibama v severni državi Pará. Voznik tovornjaka se je komaj rešil. Na tem območju je bilo že več konfliktov med agenti agencije in lokalnimi kmeti, gozdarji in ljudmi, ki si prisvajajo zemljo.

Kot poroča Reuters, brazilska zakonodaja omogoča ljudem brez zemlje, da zasedejo zemljo, ki se ne uporablja dejavno v kmetijske namene, in končno postanejo tudi njeni lastniki. V državi velja velika neenakost v lastništvu zemlje.