"Pripravili bomo državni načrt mobilnosti, ki bo poudarjal javni prevoz. Ves dobiček naftne industrije bomo namenili izobraževanju. Iz tujine bomo pripeljali več tisoč zdravnikov, ki bodo okrepili naše javno zdravstvo," so bile besede brazilske predsednice, ki so iz televizijskih ekranov odmevale v domovih 200-milijonske države.

Dilma Rousseff, ki je vodenje države prevzela 1. januarja leta 2011, je bila pri svojih obljubah konkretna. Državljanom ponuja t. i. sporazum v petih točkah. Zavzema pa se tudi za nujno potrebne politične reforme, o katerih bi državljani odločali na referendumu.

Z večjo fiskalno odgovornostjo bi predsednica zagotovila gospodarsko stabilnost in obvladovanje inflacije. Ves dobiček od naftnih licenčnin bi vložila v izobraževanje. Kot je zapisano v zgornjem citatu, bi v zdravstvu zaposlila več sto zdravnikov, ki bi bili prerazporejeni na oddaljena in manj razvita območja.

Oblikovala bi tudi ustavno skupščino, odgovorno za postopno preoblikovanje brazilske ustave, tako da bi sprejete reforme lahko dejansko zaživele v praksi "in ne le na papirju".

Načrtovana je tudi prenova javnega prevoza - 25 milijard dolarjev bo vlada vložila v nove projekte za mobilizacijo v urbanih središčih in v izboljšanje javnega prevoza.

Kongres ni navdušen
Rousseffova, ki mora prihodnje leto znova pred volivce, se zaveda, da bo do izpolnitve njenih reform trnova pot. Zato je od kongresa že zahtevala, naj potrdi predlog za porabo denarja od naftnih prihodkov, a kongres to zavrača.

Žogico mu je vrnila tako, da je del odgovornosti za stanje v državi pripisala že tako osovraženemu kongresu in ga pozvala k razpisu referenduma o političnih reformah, saj je to v njegovi pristojnosti.
"Slišati moramo tudi glas ulice"
Dilma Rousseff je na torkovem sestanku z voditelji štirih glavnih protestniških skupin in 26 župani večjih mest zadnjim zabičala, da morajo pozorno in s ponižnostjo poslušati glas ulice: "Ponoviti želim, da vlada posluša glas demokracije. A slišati moramo tudi glas ulice. Vsi skupaj moramo, in to brez izjeme, s skromnostjo in vestnostjo prepoznati ta glas."

Predsednici je sicer uspelo ublažiti najbolj množične proteste v državi v zadnjih dvajsetih letih, ki se jih je udeležilo več kot 100.000. A nekatere protestniške skupine kljub obljubljenim spremembam napovedujejo, da bodo ostale na ulicah.

Brazilcem je prekipelo
Voditeljica Gibanja za prosti prevoz Mayara Longo Vivian je po ponedeljkovem srečanju s predsednico povedala, da ta ni obljubila nobenih konkretnih ukrepov, zato bodo proteste nadaljevali. "Če imajo milijarde dolarjev za stadione, potem imajo denar za brezplačen javni prevoz," je medijem po srečanju povedala Longova. Ravno zvišanje cen javnega prevoza je bil povod za proteste v tej južnoameriški državi.
Brazilci in Brazilke so naveličani korupcije, poraznih javnih storitev, za katere plačujejo visoke davke, in velike porabe za nogometno svetovno prvenstvo prihodnje leto ter olimpijske igre leta 2016.
Med protestniki smrtne žrtve
Protesti po državi so se v ponedeljek nadaljevali v več mestih in so zahtevali najmanj dve smrtni žrtvi. To sta bili ženski nedaleč od prestolnice Brasilie, ki sta sodelovali v postavljanju cestne zapore in ju je povozil avtomobil. Protesti so bili sicer manj številčni. Največ, deset tisoč ljudi se je zbralo v mestu Porto Alegre.