Glasovanje v parlamentu je razpisano za danes popoldne po srednjeevropskem času. Sodišče, na katero se je predsednica pritožila v torej, še ni sprejelo odločitve.

Če bi zgornji dom brazilskega kongresa začetek postopka potrdil, za kar je potrebna navadna večina 79 glasov, bi bila Dilma Rousseff za 180 dni suspendirana s položaja, senat pa bi v tem času proučil primer in se potem odločal o njeni odstavitvi. Za odstavitev bi bila potrebna dvotretjinska večina.

Kdo bo koga?
Položaj v Braziliji je sicer zelo zapleten. Spodnji dom kongresa je začetek postopka odstavitve predsednice izglasoval 17. aprila. Začasni predsednik poslanske zbornice Waldir Maranhao je potem v ponedeljek razveljavil glasovanje, češ da so ga zaznamovale nepravilnosti, a si je naslednji dan premislil in potrdil nadaljevanje postopka proti predsednici.

Ta se je zdaj pritožila na vrhovno sodišče, njeni podporniki pa so vložili tožbo proti podpredsedniku Michaelu Temerju, ki jo bo v primeru suspenza v senatu začasno zamenjal. S tožbo skušajo Temerju, ki ni nič kaj bolj priljubljen, kot je Dilma Rousseff, preprečiti imenovanje svojih ministrov.

"Poskus državnega udara"
Predsednica in njeni podporniki so postopek odstavitve označili za poskus državnega udara in poudarili, da predsednica ni obtožena nobenega kaznivega dejanja. Predsednica trdi, da gre za zlorabo pooblastil nekdanjega predsednika kongresa Eduarda Cunhe, ki ga je vrhovno sodišče Brazilije v petek suspendiralo zaradi domnevne korupcije. Cunha je potem na položaju začasno zamenjal Maranhao.

Po besedah predsednice so v ozadju poskusa "državnega udara" politiki, ki na volitvah ne zmorejo osvojiti predsedniškega položaja in želijo uničiti 13 let napredka na področju socialnih pravic.

Tudi državljani Brazilije so razdeljeni na podpornike in nasprotnike predsednice, vsak tabor pa izvaja svoje demonstracije. Policija v glavnem mestu Brasilia je postavila zid med obema skupinama, zbranima pred kongresom, o večjih spopadih za zdaj ne poročajo.

Razlog prikrivanje proračunskega primanjkljaja?
Postopek za odstavitev Dilme Rousseff je bil sprožen, ker naj bi predsednica med predvolilno kampanjo leta 2014 prikrila dejanski proračunski primanjkljaj. Očitajo ji, da je poneverjala proračunske izkaze z nezakonitim izposojanjem denarja iz državnih bank, in to prikazovala kot proračunske prihodke. Sama trdi, da to ni nič takega in da so to počele tudi druge vlade pred njeno.