Za odstavitev predsednice je glasovalo 61 senatorjev, proti pa 20, tako da je bila zagotovljena dvotretjinska večina, potrebna za njeno odstavitev, poroča BBC. Začasni predsednik Michel Temer bo tako odslužil mandat Dilme Rousseff, ki se konča prvega januarja 2019. Temer iz desnosredinske Stranke demokratičnega gibanja (PMDB) naj bi uradno prisegel še v sredo.

Nepriljubljeni Temer sicer namerava potegniti Brazilijo iz najhujše recesije v zgodovini s pospešeno privatizacijo in krčenjem javnih izdatkov.

Senat je odločil tudi, da odstavljeni predsednici ne bo prepovedano opravljati javne funkcije. Grozilo ji je namreč kar osem let tovrstne kazni, a za to potrebna dvotretjinska večina senatorjev na glasovanju o tej točki ni bila dosežena. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je to prepoved podprlo le 42 od 81 senatorjev.

Reuters poroča, da je njen zagovornik José Eduardo Cardozo že sporočil, da se bo nekdanja predsednica na odstavitev pritožila na vrhovno sodišče. A kot poroča Al Džazira, je bilo več vlog na to sodišče v času postopka za odstavitev neuspešnih.

Dilma Rousseff je bila odstavljena zaradi obtožb, da je poneverjala proračunske izkaze z nezakonitim izposojanjem denarja iz državnih bank in to prikazovala kot proračunske prihodke. Sama je trdila, da to ni nič takega in da so to počele tudi druge vlade pred njeno. Nekdanja predsednica je bila suspendirana maja, potem ko je senat izglasoval nadaljevanje procesa odstavitve.

Ponarejanje izkazov ali državni udar?
Njeni kritiki pravijo, da je želela s poneverjanjem zapolniti proračunske luknje v priljubljenih socialnih programih, da bi si zagotovila večje možnosti za ponovno izvolitev oktobra 2014. Dilma Rousseff je poskus odstavitve označila za državni udar. Desnica naj bi jo želela destabilizirati, odkar je postala predsednica, je dejala. Odstaviti pa naj bi jo želeli, ker je dopustila široko preiskavo o korupciji v državnem naftnem podjetju Petrobras, zaradi katere je bilo obtoženih več vidnih politikov.

Dilma Rousseff je bila kot prva predsednica Brazilije na položaju od leta 2011, ko je nasledila Luiza Inacia Lulo da Silvo. Odnesle so jo sicer obtožbe o poneverjanju proračunskih izkazov, v ozadju pa je bila predvsem njena velika nepriljubljenost, potem ko je državno gospodarstvo zdrsnilo v recesijo, politiko pa začela pretresati afera za afero.

Al Džazira poroča, da je Delavska stranka pod Dilmo Rousseff in njenim predhodnikom zaslužna za dvig 29 milijonov Brazilcev in Brazilk iz revščine, številni pa njo in njeno stranko zdaj krivijo za številne težave države. Dilma Rousseff je bila 2010 prvič izvoljena kot predsednica, leta 2014 pa jih je uspela ponovna izvolitev.

Številni analitiki so sicer dvomili o resnosti obtožb proti predsednici, a njen položaj je ogrozil val nezadovoljstva javnosti zaradi dolgotrajne recesije, korupcije in nezmožnosti sodelovanja med vlado in kongresom.