Združeno kraljestvo je 31. januarja 2020 po 47 letih članstva kot prva članica uradno izstopilo iz Evropske unije in s tem izpolnilo referendumsko odločitev iz leta 2016, kjer je 52 odstotkov volivcev odločilo, da monarhija krene na svojo pot. Brexit – zloženka iz besed "Britain" in "exit" (ang. izhod) – obljub ni upravičil: kraljestvu ni uspelo izkoristiti gospodarskih priložnosti, ki so jih obljubljali podporniki izstopa, prav tako ni zmanjšalo priseljevanja ali stkalo novih trgovinskih vezi na mednarodnih trgih.

Izid referenduma je predstavljal šok tako za domačo in tujo javnost kot takratno vlado Davida Camerona, ki je v upanju, da bo utišal protievropske glasove, referendum o brexitu zapisal tudi v predvolilni manifest. Cameron, zagovornik članstva v Evropski uniji, je po referendumu odstopil.

S pogajanji o brexitu se je junija 2017 spopadla premierka Theresa May, ki pa se ji ni uspelo dogovoriti o mehkejši različici brexita in je zato odstopila. Pogajanja je leta 2019 sklenil konservativni predsednik vlade Boris Johnson.

Izstop je bil sprva predviden za 29. marec 2019, vendar so ga trikrat preložili. Združeno kraljestvo je Unijo zapustilo 31. januarja 2020 opolnoči, ko se je začelo 11-mesečno prehodno obdobje. Pogajanja o prihodnjih odnosih so se končala 24. decembra 2020 s sklenitvijo sporazuma o trgovini in sodelovanju med EU-jem in Združenim kraljestvom (TCA). Združeno kraljestvo je z izstopom iz carinske unije in enotnega trga na začetku leta 2021 dokončno zapustilo Evropsko unijo.

Po brexitu se je temeljito spremenila tudi politična krajina. Nekdanji premier Johnson, ki je imel januarja 2020 močno večino, danes nima več niti sedeža v parlamentu. Po več menjavah konservativnih premierjev je stanovanje na ulici Downing Street 10 zasedel laburist Keir Starmer, ki pa je kmalu po volitvah julija 2024 doživel hud padec podpore.

Po petih letih najnižja podpora brexitu

"Presenetljivo je, kako malo je brexit prisoten v javni debati," opaža Jan Grobovšek, profesor na Univerzi v Edinburgu in Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Volivci namreč, kljub temu da morda nekako obžalujejo izstop, niso pripravljeni začeti ponovne razprave, prav tako si več ne želijo razklane države. Teme ne načenja niti sedanji laburistični premier Starmer.

Podpora brexitu je od izstopa Združenega kraljestva iz EU-ja sicer strmo padala. Zdaj 55 odstotkov Britancev meni, da je bil izstop iz EU-ja napaka, le 11 odstotkov pa, da je bil britanski korak iz Unije uspešen. To je daleč najnižja podpora brexitu doslej, kažejo podatki britanskega podjetja za mnenjske in tržne raziskave YouGov.

18 odstotkov tistih, ki so glasovali za izstop, svoj glas danes obžaluje, medtem ko je mnenje od izstopa Združenega kraljestva iz EU-ja spremenilo sedem odstotkov nasprotnikov brexita. Med mladimi, ki leta 2016 svojega glasu niso mogli oddati, skoraj ni videti zaupanja v to, da se je britansko volilno telo odločilo pravilno. Tri četrtine jih namreč meni, da je bil brexit napačna odločitev, le 10 odstotkov pa, da je bila izbira pravilna.

Skoraj dve tretjini Britancev sta mnenja, da bi se morala država bolj povezati z EU-jem, čemur pritrjuje tudi 60 odstotkov tistih, ki so izstop podprli, ter tudi več kot polovica podpornikov stranke Reform UK, takrat imenovane Brexit Party, glavne pobudnice izstopa iz Evropske unije.

Gospodarstvo ni ujelo obljubljenih priložnosti

Gospodarstvo Evrope in Združenega kraljestva je od brexita prizadelo več kriz. Kmalu po izstopu je nastopila pandemija covida, z vojno v Ukrajini pa se je energetska kriza v Evropi le še okrepila. Prava ocena gospodarskih posledic izstopa iz Unije tako ni lahka.

"Težko je preprosto najti izračun, s katerim bi lahko proučili posledice brexita," za MMC razloži makroekonomist Jan Grobovšek. "Do zdaj lahko zaznamo, da je padec BDP-ja na prebivalca, ki je ključni kazalnik ekonomskega razvoja, znašal nekje med dvema in petimi odstotki," pravi Grobovšek in dodaja, da bi v to lahko vključili tudi obdobje po referendumu, ki je že samo po sebi vplivalo na gospodarstvo, saj je že takrat poslovno okolje zaznalo negotovost.

"Posledice brexita bi lahko poskušali ugotoviti tudi na podlagi tega, kje naj bi se najbolj poznale na teoretski ravni, in preveriti, ali je na teh področjih prišlo do zastoja," drugo metodo ponazori Grobovšek. "To je najprej mednarodna trgovina, nadalje migracije in kot tretje splošno poslovno okolje in predvsem investicije."

Pomanjkanje naložb

Naložbe so bile že pred brexitom in pred referendumom v Združenem kraljestvu relativno nizke, pravi Grobovšek. "To je zgodba, ki se vleče že iz finančne krize," dodaja. "Vsekakor je bilo mogoče zaznati, da je imel brexit posledice na poslovno okolje, saj so se zaradi povečane negotovosti zmanjšale tudi naložbe."

Največje posledice zaradi brexita je bilo pričakovati v mednarodni trgovini. Izvoz iz Velike Britanije se je v času od brexita zmanjšal, poudarja Grobovšek, saj je Velika Britanija z izstopom iz EU-ja postala manj zanimiv kraj za naložbe. Vendar velikih sprememb ni bilo, izvoz pa se je zmanjšal tudi v državah EU-ja in državah nečlanicah. "Sicer je zaznati, da se majhna podjetja pogosteje odločajo, da ne bodo izvažala manjših vsot, predvsem zaradi stroškov dokumentacije in podobno," pravi Grobovšek. Tudi izvoz Velike Britanije, ki je narasel, je narasel predvsem v storitvenih dejavnostih.

Nedavna študija Londonskega inštituta za ekonomijo je pokazala, da je Združeno kraljestvo v prvih dveh letih po brexitu v trgovini izgubilo 27 milijard funtov (okoli 32 milijard evrov), pri čemer se je vrednost izvoza blaga zmanjšala za 6,4 odstotka, skupni uvoz blaga pa za 3,1 odstotka.

Podatki inštituta še kažejo, da je s podpisom sporazuma TCA, ki ureja gospodarske vezi z EU-jem po brexitu, 14 odstotkov podjetij (okoli 16.400 podjetij) januarja 2021 prenehalo izvažati v EU. Največ škode so imela majhna podjetja. Študija tudi kaže, da sporazum ni imel nikakršnega vpliva na izvoz v države nečlanice Evropske unije.

Rekordno priseljevanje

Ena od glavnih točk kampanje za izstop iz EU-ja je bilo tudi priseljevanje. Pri tem je prednjačila stranka Brexit Party Nigla Faragea, ki je stranko od takrat preimenoval v Reform UK in predstavlja najglasnejši glas skrajne desnice v Veliki Britaniji. Farage se je začel nedavno udinjati tudi Trumpovi administraciji, predvsem Elonu Musku, ki je Britancu celo obljubil donacijo za 100 milijonov dolarjev.

Pobudniki brexita so obljubljali, da se bo priseljevanje zmanjšalo, vendar je močno upadlo število priseljencev iz držav članic EU-ja, predvsem zaradi oteženih postopkov, močno pa se je povišalo priseljevanje iz tretjih držav, na primer iz Indije in iz Nigerije.

Med preteklo volilno kampanjo v britanski parlament so se vse glavne stranke strinjale, da je skupno število priseljencev v Veliko Britanijo preveliko – to je bila tudi ena od ključnih obljub laburistov. Vendar podatki Observatorija za migracije v Oxfordu kažejo, da je bila v zadnjih nekaj desetletjih stopnja migracij v Združenem kraljestvu v primerjavi z drugimi državami s podobnim dohodkom v povprečju zelo podobna, brexit pa priseljevanja ni zmanjšal.

Podatki do junija 2024 kažejo, da je bilo priseljevanje v Združeno kraljestvo izredno veliko, priseljencev je kar 728.000, kar je precej več kot pred brexitom, ko so se številke gibale med 200.000 in 300.000. Največ priseljencev se je zaposlilo v storitvenem sektorju, predvsem v zdravstvu in oskrbi, sledijo mednarodni študenti.

To je petino manj kot leto prej (906.000), čeprav podatki še ne odražajo sprememb, ki jih je uvedla konservativna vlada pod vodstvom Rishija Sunaka. Protipriseljenski ukrepi konservativcev so bili usmerjeni predvsem v zmanjšanje delavskih in študentskih migracij, navaja Observatorij za migracije iz Oxforda. Negovalnim delavcem in večini mednarodnih študentov je bilo prav tako prepovedano v Združeno kraljestvo pripeljati svoje družinske člane.

Priseljevanje iz držav EU-ja se je v primerjavi z letom 2016 zmanjšalo za skoraj 70 odstotkov; do takrat so priseljenci iz držav članic EU-ja predstavljali do 77 odstotkov vseh migracij. Oxfordski observatorij in Londonska šola za ekonomijo predvidevata, da bo priseljevanje do leta 2028 upadlo na okoli 300.000 vstopov, vendar ob tem dodajata, da so takšne ocene pogosto prenizke.

Predvsem delodajalci so vztrajali, da potrebujejo več delovne sile, med njimi tudi zdravstveni del javnega sektorja, poudarja Grobovšek, ki dodaja, da je imelo priseljevanje v Veliki Britaniji, kot kažejo analize, v zadnjih desetletjih pozitiven učinek tudi na BDP na prebivalca, saj so ljudje, ki prihajajo, sorazmerno bolj izobraženi kakor tisti, ki so že v Veliki Britaniji.

"Glasuj za izstop, prevzemi nadzor"

Kampanja zagovornikov brexita, npr. kampanje "Vote Leave" (ang. Glasuj za izstop), je Evropsko unijo prikazovala predvsem kot zaviralen dejavnik britanskega gospodarstva.

Vote Leave je tako obljubljal več denarja – Združeno kraljestvo je bilo namreč neto plačnica v Evropski uniji – manj priseljevanja in več nadzora, saj je država morala slediti odločbam evropskih sodišč. Zagovorniki brexita so tudi trdili, da Združeno kraljestvo ne more izvajati lastne gospodarske politike, saj da jo hromi skupni konsenz članic. Izstop naj bi tako predstavljal priložnost, da Združeno kraljestvo sklene nove mednarodne povezave.

"Združeno kraljestvo je ujelo zelo slab trenutek za sklepanje mednarodnih pogodb," razlaga Grobovšek. "V devetdesetih letih so države intenzivno podpisovale raznovrstne trgovinske sporazume. Takrat je bil večji obseg mednarodne trgovine dojet kot nekaj pozitivnega, zdaj pa je zaradi različnih razlogov, predvsem varnostnih, apetit po mednarodni trgovini vedno manjši."

Združeno kraljestvo zdaj na mednarodnih trgih nastopa kot manjši partner, medtem ko lahko Evropska unija – npr. s sporazumom z Mercosurjem – še vedno nastopa kot velik trg, pravi Grobovšek, ki dvomi, da bo prišlo do večjega približevanja EU-ju.

"Po tem ni velikega interesa," meni Grobovšek. "Ljudje ne želijo več razprave o brexitu, ki je trajala dolga leta in zato tudi trenutna laburistična vlada ne vodi kampanje približevanja. Dolgoročno bo do povezovanja vendarle prišlo, vendar se bo to po mojem mnenju dogajalo bolj za zaprtimi vrati."

Majhen korak stran od celine, velik korak čez ocean

Velika Britanija je v večini na isti poti kakor druge razvite evropske države, še razloži Grobovšek. Ima namreč podobne težave kot države na celini – staranje prebivalstva, vedno večje potrebe v zdravstvu in njegovo financiranje.

"Pereča tema tako v Veliki Britaniji kakor v drugih državah EU-ja, kar zaznavamo že nekje od 90. let naprej, so razhajanja med ZDA in Evropo," pravi Grobovšek. "V ZDA je poslovno okolje bolj dinamično in dejstvo je, da je v glavnih panogah, ki poganjajo gospodarstvo in so odgovorna za večjo produktivnost, Amerika rasla, Evropa pa zaostajala."

Položaj je med svojim kratkim vladanjem skušala spremeniti premierka Liz Truss, ki je skušala z nekakšno 'šokterapijo' spraviti gospodarstvo na zelo drugačne tirnice, vendar se je to izkazalo za popoln neuspeh, pravi Grobovšek.

"Najslabše obeh svetov"

"V gibanju za brexit je bilo več gonilnih sil: nekateri so bili preprosto nezadovoljni z odseljevanjem, nekateri so nasprotovali Evropski uniji sami, gospodarsko liberalno mislečim pa se je brexit zdel drugačna perspektiva gospodarskega razvoja Velike Britanije, ki bi bil bolj liberalen, in ne okleščen z uredbami, kot jih pozna EU, ter bi se zgledoval bolj po dinamičnih gospodarstvih v vzhodni Aziji ali pa v ZDA," razloži Grobovšek. Velika Britanija je Evropi kulturno blizu, dodaja, vendar predvsem v konservativnih krogih obstajajo silnice, ki bi britansko gospodarstvo raje usmerile bolj proti ZDA.

"Ko sem pred referendumom razmišljal o prednostih brexita, sem jih težko našel," pravi Grobovšek. "Še vedno bi rekel, da je bil celoten projekt neuspešen, vendar bi lahko našel določene prednosti. Če se usmerjamo v tehnologije prihodnosti, je res, da evropska politika na splošno – predvsem regulativa – predstavlja zavoro." Združeno kraljestvo ima zdaj kot nečlanica EU-ja možnost, da z lastno regulativo gospodarstva ustvari svoj, bolj konkurenčen trg, omogoči večjo produktivnost in večji iztržek iz tehnologij prihodnosti, kot je npr. umetna inteligenca, še dodaja Grobovšek.

"Za zdaj pa ne vidim, da bi se to zgodilo," ugotavlja Grobovšek. "Posplošeno rečeno, smo dobili 'najslabše obeh svetov'. Po eni strani ni te dinamičnosti, ki jo poznajo druga gospodarstva, hkrati pa so se pokazala nova trenja, saj je Velika Britanija z izstopom postala manjše gospodarstvo, ki ni več tako integrirano v EU," opaža ekonomist z univerze v Edinburgu.