Zaradi brezvladja so oblasti na prizadetih območjih povečale število vojakov, razmere na prizadetem območju pa si je ogledal tudi predsednik ZDA George Bush. Medtem župan mesta besni nad počasnim odzivom zveznih oblasti.

Predsednik Bush je pred odhodom na območje je dejal, da so rezultati odpravljanja neposrednih posledic orkana kljub trudu nezadostni, za nesprejemljiv pa je označil tudi takojšnji odgovor na katastrofo, v kateri je umrlo več tisoč ljudi, uničenih ali poškodovanih pa je bilo najmanj 350.000 hiš, medtem ko je brez strehe nad glavo ostalo od pol milijona do milijon ljudi.

Potem ko je obiskal prizadeta območja v zvezni državi Alabama, je Bush dejal, da je dobil občutek, kot da bi celotno obalo zbrisala najhujša vrsta orožja. Obljubil je tudi učinkovitejšo delo oblasti.

Zaradi brezvladja so medtem na prizadetih območjih povečali število pripadnikov narodne garde, pridružili pa so se jim tudi navadni vojaki, ki so dobili ukaz, da streljajo in ubijejo vsakega roparja, če je to potrebno.

Župan mesta razočaran nad obljubami
Pripadnikom narodne garde, ki jih je sedaj na območju že skoraj 50.000, so se pridružili tudi navadni vojaki.

Vojaki so od guvernerke Louisiane Kathleen Blanco dobili ukaz, da naj streljajo in ubijejo vsakega roparja, če je to potrebno za vzpostavitev reda in miru.

Župan še vedno poplavljenega mesta Ray Nagin je dejal, da poleg vojakov za vzdrževanje reda in miru potrebuje tudi okoli 500 avtobusov za evakuacijo mesta. Doslej so ostale obljube neuresničene, je dejal. "Ves čas poslušam, da [pomoč] prihaja. To prihaja. Tisto prihaja. Moj odgovor je: sranje!" je bil po poročanju CNN-a brez dlake na jeziku Nagin.

Po njegovih besedah je mrtvih že zdaj več tisoč, vsak dan pa jih umre nadaljnjih tisoč, saj pomoč ne priteka tako, kot bi morala.

Medtem je v New Orleans že prispel prvi vlak, na katerem so naloženi tovornjaki z najbolj potrebnimi stvarmi za prebivalce v mestu.

Demokratski kongresnik iz New Orleansa Charlie Melancon je dejal, da je v njegovem mestnem okrožju zaradi nasilja umrlo najmanj sto ljudi. Obup se loteva tudi policistov, ki skrbijo za varnost v mestu, zato so nekateri že dali odpoved. V mestu je bilo slišati najmanj eno silovito eksplozijo, razneslo pa naj bi neko železniško skladišče, v katerem so bile tudi cisterne s kemikalijami. Oblasti se bojijo, da so v ozračje ušle kemične snovi.

Počasna evakuacija
Po poplavljenih ulicah New Orleansa plavajo trupla, tisoči pa že tri dni čakajo na evakuacijo iz nogometne dvorane, med njimi tudi bolniki. Ameriški mediji poročajo, da je v dvorani prišlo do pretepov, ropov in tudi posilstev. Na evakuacijo s streh svojih nekdanjih domovanj še vedno čaka nekaj sto ljudi.

Medtem so iz ene izmed bolnišnic zaradi nasilja prenehali evakuirati bolnike in ranjence. Do kakšne vrste nasilja je prišlo, ne poročajo, nekaterim pacientom pa zaradi splošnega pomanjkanja vode, zdravil in opreme grozi smrt.

Ostali samo reveži
Ljudje, med njimi veliko starejših in tudi invalidi, na ulicah iščejo vodo in hrano, saj so ostali brez vsega, mesto pa je odrezano od sveta. V mestu je ostalo ujetih tudi veliko turistov, ki se ne znajdejo najbolje, zato so še bolj izpostavljeni nasilju. Med tistimi, ki so ostali ujeti v mestu, so večinoma revni prebivalci, ki si niso mogli privoščiti prevoza ali niso imeli možnosti, da se naselijo kje drugje.

Vprašljiva obnova New Orleansa
New Orleans bodo v naslednjih dneh popolnoma izpraznili, prebivalci pa naj bi se vrnili čez nekaj mesecev, ko bodo popravili nasipe in uničene domove. Poseben problem predstavlja obnova pitne vode, saj lahko strupene poplavne vode onesnažijo podtalnico. Ameriški kongresnik Dennis Hastert pa meni, da se mesta ne splača obnoviti, saj leži tri metre pod vodno gladino in se lahko podobna katastrofa ponovi kaj kmalu.

Tisoči mrtvih?
Oblasti se bojijo, da je v divjanju orkana umrlo več tisoč ljudi, točno število pa še ni znano, saj je zdaj prva naloga reševanje preživelih. Številni se jezijo na oblasti, češ da evakuacija in reševanje potekata prepočasi.

Pomoč z vsega sveta
Človekoljubne agencije so zbrale 90 milijonov dolarjev pomoči, senat pa je odobril deset milijard in pol nujne pomoči. Ameriški predsednik George Bush, ki je dejal, da gre pri tem le za majhen polog, je za vodji zbiranja pomoči imenoval nekdanja predsednika, Georgea Busha st. in Billa Clintona.

EU nejasen pri pomoči
EU je ZDA ponudil nafto in druge dobrine, če bo Washington zaprosil za pomoč, je sporočil visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, ki se udeležuje srečanja evropskih ministrov, na katerem govorijo o pomoči po naravni katastrofi na jugu ZDA.

Nemški kancler Gerhard Schröder je dejal, da bo njegova države podprla prošnjo ZDA Mednarodni agenciji za energijo, naj ta sprosti strateške rezerve nafte, medtem ko je visoki predstavnik EU-ja za zunanjo in varnostno politiko Javier Solana povedal, da bodo članice EU-ja v primeru ameriških prošenj pomagale le s svojimi rezervami nafte. "EU kot taka ne bo igrala nobene vloge pri nujnih pošiljkah nafte," je ob tem pojasnil britanski zunanji minister Jack Straw.

Pomoč tudi iz Slovenije
Pomoč po katastrofi je v imenu Slovenije obljubil tudi zunanji minister Dimitrij Rupel. Slovenija je ZDA ponudila tehnično in humanitarno pomoč.

Venezuela bi pomagala
ZDA so pomoč ponudili ZN in še 20 držav, med njimi Nemčija in Japonska ter tudi revni Honduras in Venezuela, ki ima v zadnjem času slabe odnose z Američani. Ruska tiskovna agencija Interfax je poročala, da je svojo pomoč pri odpravljanju posledic orkana ponudila tudi ruska vojska. Po besedah ruskega obrambnega ministra Sergeja Ivanova je Rusija ponudila ZDA pomoč že prvi dan katastrofe.

Pomoč tudi v nafti
Bela hiša je trem rafinerijam na jugu ZDA odobrila 8,5 milijona sodčkov nafte, saj se je zaradi orkana zelo zmanjšalo črpanje nafte v Mehiškem zalivu, uničene pa so tudi prevozne zmogljivosti na obali.

Med žrtvami ni Slovencev
Slovensko zunanje ministrstvo je sporočilo, da nima podatkov o morebitnih smrtnih žrtvah med Slovenci. Ob pomoči slovenskega veleposlaništva v Washingtonu so uredili vrnitev neke Slovenke v domovino, urejajo pa tudi vrnitev nekega slovenskega študenta, ki je s skupino študentov ostal v zgradbi študentskega naselja državne univerze v Louisiani.

Največje poplave v zgodovini
Svetovalno podjetje Risk Managment Solution je sporočilo, da bo gospodarska škoda, ki jo je povzročila Katrina, dosegla 100 milijard dolarjev. Po ugotovitvah agencije gre za najbolj uničujoče poplave v zgodovini ZDA. Največ škode je v poplavljenem New Orleansu, saj naj bi bilo pod vodo 150.000 poslopij.