V Londonu sta na sobotnem protestu Državna študentska zveza in Zveza univerz in fakultet, ki predstavlja predavatelje, sporočili, da ne bosta sodelovali pri uveljavljanju predloga zakona o visokem šolstvu, ki ga je vložila vladajoča Konservativna stranka.

Predlog bi po poročanju Al Džazire uvedel spremembe, po katerih bi razvrščali univerze tudi glede na stopnjo zaposlenosti med diplomiranci in rezultate anket med študenti glede njihovega zadovoljstva. Univerze, ki bi se po teh merilih dobro odrezale, bi lahko povišale šolnine. Po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ima Velika Britanija sicer že zdaj ene od najvišjih šolnin na svetu.

Svarila pred privatizacijo
Spremembe bi poleg tega olajšale pridobitev statusa univerze za profitne ustanove. Oblasti sporočajo, da bi njihov načrt izboljšal konkurenčnost britanskih univerz in ponudil študentom več za njihov denar, predsednica študentske zveze Malia Bouattia pa opozarja, da je predlagana zakonodaja poskus privatizacije šolstva.

"Boj za odprto, dostopno in kritično izobraževanje je ključno pri določanju tega, kakšna bo prihodnost," je dejala zbranim na protestu. Kot opozarjajo v študentski zvezi, bi vladni ukrep ogrozil univerzitetne oddelke, katerih diplomiranci imajo tradicionalno manjše možnosti za zaposlitev, recimo na področjih umetnosti in humanistike.

Potrojitev šolnin pred šestimi leti
Na sobotnem protestu se je po podatkih organizatorjev zbralo 15.000 ljudi, policija pa navaja, da je bilo protestnikov manj kot 5.000. Zadnji večji študentski protesti v Veliki Britaniji so potekali leta 2010, ko je takrat novoizvoljena koalicija pod vodstvom konservativcev potrojila univerzitetne šolnine s 3.500 evrov na 10.400.

Ena od udeleženk protesta, 18-letna Alice Dermody-Palmer, ki se želi na univerzo vpisati prihodnje leto, je dejala, da ima vlada napačne prioritete, saj želi podražiti izobraževanje. Opozorila je tudi na nevarnosti, da ne bo mogla nikoli odplačati dolga zaradi šolanja.