Assangea so prijeli pred enim tednom na podlagi evropskega zapornega naloga, ki ga je izdala Švedska zaradi suma, da je avgusta letos posilil in spolno zlorabil dve ženski.

Samo še eno noč v zaporu?
39-letni Avstralec je moral westminsterskemu sodišču v Londonu predati potni list in privoliti v policijsko uro ter elektronsko zapestnico. Varščina znaša kar 240 tisoč funtov (282 tisoč evrov), med dvema policijskima urama (10.00-14.00 in 22.0-02.00) mora biti na svojem britanskem domovanju, ob 18.00 pa se mora zglasiti na krajevni policijski postaji.

Švedska izkoristila možnost pritožbe
Švedsko tožilstvo je dobilo na voljo dve uri za pritožbo, zaradi česar je Assangeev odvetnik napovedal, da njegov varovanec še ne bo izpuščen nocoj. Dokler ne bo pritožba obravnavana in sprejeta ali zavrnjena, Assange ostaja v priporu. Švedi so ob izteku roka sporočili, da so se pritožili na odločitev londonskega sodnika, ki je odobril varščino za Assangea. Sodišče bo o prizivu Švedske odločalo v 48 urah.

Ostro zavrača vse obtožbe
Sam trdi, da je nedolžen in da gre za gonjo proti njemu, ker je objavil četrt milijona zaupnih ameriških diplomatskih depeš, ki so razkrile ozadje delovanja ameriške diplomacije.

Na sodišču je Assangea zastopal priznani britansko-avstralski odvetnik Geoffrey Robinson, ki je uveljavljen strokovnjak na področju človekovih pravic.

Strah pred izročitvijo ZDA
Assange nasprotuje izročitvi Švedski, saj se boji, da bi ga ta izročila Američanom, za katere je zaradi objave depeš postal državni sovražnik.

Prvič je Assange stopil pred sodnika po aretaciji prejšnji torek. Sodišče je takrat zavrnilo njegovo prošnjo za plačilo varščine in vztrajalo pri priporu do 14. decembra, saj po sodnikovem mnenju obstaja nevarnost, da bi Assange pobegnil. Sodni proces na londonskem sodišču bi lahko trajal več tednov.

Instrumenti ameriške zunanje politike
Assange je izza rešetk napadel plačilna podjetja Viso, MasterCard in PayPal, ki so po objavi ameriških depeš ustavila plačila WikiLeaksu. Ustavitev nakazil na svojih spletnih straneh so omenjena podjetja pojasnila s tem, da WikiLeaks nezakonito objavlja zaupne podatke ameriške vlade, ki niso njegova last.

Številni menijo, da to ni pravi razlog za ustavitev plačil. Prepričani so, da so v ozadju pritiski ameriških oblasti. Plačilna podjetja so bila po ustavitvi plačil tarča hekerskih napadov, ki so jih izvedli t. i. prijatelji WikiLeaksa.

"Vemo, da so Visa, MasterCard in PayPal instrumenti ameriške zunanje politike. Tega prej nismo vedeli," je v izjavi za avstralsko televizijo Channel 7, ki jo je narekoval svoji materi Christine Assange, dejal Assange.

"Svet pozivam, naj zaščiti moje delo in moje ljudi pred temi nezakonitimi in nemoralnimi dejanji," je še dodal, obenem pa zatrdil, da je danes bolj kot kadar koli prej odločen, da bo še naprej objavljal tajne dokumente na spletu.

"Moja prepričanja so neomajna. Ostajam zvest idealom, ki sem jih izrazil ... Te okoliščine jih ne bodo omajale. Če že kaj, je ta proces še okrepil moje prepričanje, da so resnična in prava," je prek svoje matere, s katero je imel desetminutni telefonski pogovor, še sporočil Assange.