Bush je posvet sklical z namenom, da bi se z generali posvetoval o splošni strategiji vojne v Iraku. Pred sestankom je namreč priznal, da so razmere v Iraku težavne, a je zavrnil odpoklic enot z bojišča pred koncem zadane naloge. Ponovil je, da je cilj ameriške vojne v Iraku, kjer je nasilje vsak dan hujše, zmaga in edina sprememba je sprememba taktike, da bi lažje dosegli končni cilj.

Bush je preko videokonference razpravljal z glavnim ameriškim generalom za Bližnji vzhod Johnom Abizaidom, vodjo koalicijskih sil generalom Georgeom Caseyjem in načelnikom štaba kopenske vojske, generalom Petrom Paceom. Posveta so se udeležili tudi obrambni minister Donald Rumsfeld, podpredsednik Dick Cheney in dva svetovalca za nacionalno varnost. Tiskovni predstavnik Bele hiše Tony Snow je pred sestankom dejal, da je to reden posvet generalov in predsednika, načrtovan pa je bil že tedne vnaprej.

Rumsfeld je ob sestanku dejal, da bodo morali Iračani prevzeti odgovornost za varnost, in po njegovem je bolje, da to store čim prej. Vojna v Iraku, kjer je samo oktobra umrlo skoraj 80 ameriških vojakov, je ena glavnih tem in povod obtoževanj pred bližnjimi volitvami v ameriški kongres.

Republikanci hočejo zmago
Večina analitikov ocenjuje, da se je Bush odločil za spremembo taktike zaradi volitev v kongres, ki bodo novembra. Republikanci so se pred njimi znašli v hudih škripcih zaradi Iraka in spolnega škandala kongresnika Foleyja. Javnomnenjske raziskave kažejo, da ima Bush najnižjo podporo od začetka svojega predsedovanja, kar dve tretjini Američanov pa menita, da je njegova strategija v Iraku spodletel poskus urejanja države.

Irak medtem tone v prelivanju krvi. V Amari je v spopadih med policisti in pripadniki Moktade al Sadra umrlo 31 ljudi. V topovskem napadu na tržnico v Mahmudiji, južno od Bagdada, je umrlo 30 ljudi, več kot 50 je bilo ranjenih. V samomorilskem napadu na avtobusu v Bagdadu so umrli štirje ljudje, 15 pa je bilo ranjenih, izbruhnili pa so tudi spopadi med šiitskimi uporniki in pripadniki policije.

Verski voditelji za prenehanje sektaškega nasilja
V Meki je 29 iraških, šiitskih in sunitskih verskih vodij podpisalo dokument, ki poziva k prenehanju sektaškega nasilja v Iraku. Med drugim je v dokumentu zapisano, da je prelivanje krvi med muslimani prepovedano.