V enem od radijskih nagovorov je Bush priznal, da je po septembru 2001 v več kot 30 primerih osebno podpisal tajni ukaz o prisluškovanju telefonskim klicem in prestrezanju elektronske pošte ljudem znotraj ZDA.

Bush se je branil, da je bilo to nujno za obvarovanje ZDA pred novimi napadi, ukaz pa po njegovih besedah ni v nasprotju z ustavo in so ga natančno pregledali pravni strokovnjaki. O tem je poročal ameriški časnik New York Times, ki je zapisal, da so v treh letih na ta način spremljali tudi do 7.000 ljudi.

Ob tem pa je Bush ostro kritiziral razkritje o tajnem ukazu medijem, saj gre po njegovih besedah za zelo zaupen program, ki je ključnega pomena za državno varnost.Takšna odobritev je življenjskega pomena v boju proti terorizmu in ključna za reševanje ameriških življenj, še meni Bush.

Busheva administracija na začetku ni hotela priznati podpisa ukaza, tokrat pa je Bush - kot že velikokrat poprej - Američanom dejal, da dela izključno to, kar je v njegovi moči, da bi zaščitil njih in njihove svoboščine.

Domoljubni zakon brez podaljšanja?
Ameriški senat v petek ni izglasoval prekinitve debate o kompromisnem predlogu za podaljšanje veljavnosti domoljubnega zakona.

Nadaljevanje razprave so podprli v glavnem demokratski senatorji, ki jih je podžgal petkov članek v New York Timesu, da je Bush Agenciji za nacionalno varnost (NSA) dal dovoljenje za prisluškovanje brez sodnega naloga.

Demokrati so administracijo obsojali, da si dovoli biti nad ustavo, demokratski senator iz Wisconsina Russ Feingold pa je celo dejal, da bi morala ta novica do kosti zmraziti vsakega Američana. Republikanci si administracije niso upali braniti, a je niso niti napadali.

Domoljubni zakon je ameriška vlada uvedla po terorističnem napadu 11. septembra 2001, veljavnost pa mu bo potekla konec leta. Obstaja možnost, da bo veljavnost domoljubnega zakona podaljšana le začasno, vendar pa je Bush doslej to zavračal z grožnjo veta.