Potem ko so protestniki februarja letos dosegli, da se je po več desetletjih od oblasti v Egiptu poslovil nekdanji general Hosni Mubarak, je vojska še vedno ohranila moč v svojih rokah. V zadnjih dneh je Kairo znova priča nasilju, saj protestniki nasprotujejo ustavnim spremembam, s katerimi bi trenutno vojaško vodstvo po volitvah še utrdilo svojo moč.

Nekdanji generalni sekretar Združenih narodov Butros Gali je predstavnik koptske manjšine in predsednik Egiptovskega sveta za človekove pravice. Pravi, da je Egipt država, ki se zaradi hitrega povečevanja prebivalstva spopada z enim izmed največjih demografskih vprašanj na svetu. V Kairu se je z njim posebej za Odmeve TV Slovenija pogovarjala Manica Janežič Ambrožič.

Kaj pomenijo zdajšnje razmere v Egiptu za konservativno desnico oziroma za politične stranke, ki širijo predvsem versko sporočilo? Denimo Muslimanski bratje.
Na volitvah v Tuniziji so islamisti dobili 40 odstotkov glasov. Mislim, da bodo tudi na volitvah v Egiptu kar uspešni, vendar ne bodo vodili vlade. Gre vendarle za precej nazadnjaški in zastarel sistem, ki danes v ničemer več ne ustreza krepitvi globalizacije. Globalizacija bo v prihodnjih letih vzpostavila določena splošna pravila, ki bodo v nasprotju s tem, čemur pravim zatekanje h koreninam in prvotni kulturi. Verske stranke pa vedno počnejo prav to, nekam bi se rade vrnile. Hočejo se zapreti.

V Egiptu poteka precej živahna razprava o novi ustavi. Očitno je, da vojska noče, da bi jo nadzoroval parlament.
Če pogledate Latinsko Ameriko, ki je dosegla neodvisnost leta 1815, se pravi pred skoraj 200 leti ... Vojska je tam vedno imela pomembno vlogo. Če pogledate Afriko, vidite, da je vojska tudi na naši celini imela poglavitno vlogo. Vojska bo torej tudi v Egiptu ohranila zelo pomembno vlogo.

Kakšna je bila vloga Zahoda pri arabski vstaji?
Ne vem. Veliko govoric kroži, a sam menim, da Zahod ni imel nobene vloge. Vse je potekalo zelo spontano.

Bili ste zelo kritični do arabske vstaje.
Protestnikom očitam, da niso ničesar ponudili. Kaj pa predlagajo? Radi bi izbrisali preteklost. Prav, strinjam se. Kaj pa predlagajo? Kako vidijo prihodnost? Ničesar niso povedali. O tem govorim. Zelo preprosto je govoriti o nekdanjih barabah, jih obtoževati različnih kaznivih dejanj in podobno. Že prav. Toda, kaj pa nameravate zdaj narediti? Tega ne vedo.

Zadnje vprašanje. Kako vidite Egipt čez pet let?
Čez pet let bo imel pet milijonov prebivalcev več.