David Cameron je posvaril ilegalne prebežnike - samo v torek zvečer so oblasti naštele 1.500 poskusov vdora v predor, noč pred tem pa 2.100 -, da jih bodo odstranili iz Velike Britanije. "Težave se moramo lotiti v njenem bistvu, to pa je ustaviti množico ljudi, ki prečkajo Sredozemsko morje v upanju za boljšim življenjem. V Britanijo želijo priti zato, ker so tu dobre službe, ker gospodarstvo raste in ker je neverjeten prostor za življenje. Vendar pa moramo zaščititi svoje meje, in sicer tako, da si skupaj s sosedi Francozi nadenemo rokavice, in ravno to bomo storili," je po poročanju Guardiana dejal Cameron.

Izjave britanskega premierja so naletele na oster odziv britanske humanitarne organizacije za begunce Refugee Council, ki so po njenih besedah "grozen in nečloveški jezik za svetovnega voditelja".

Francija okrepila nadzor s 120 policisti
Pred predorom v Calaisu je zato francoska policija poostrila nadzor z dodatnimi 120 policisti. London pa je napovedal dodatnih sedem milijonov funtov (okoli 10 milijonov evrov) za izboljšave ograje okoli železniškega terminala Eurotunnela v Coquellesu. Vse to se je že kazalo v 'občutno manjšem' številu vdorov v predor. Lokalne oblasti so v noči na četrtek aretirale najmanj 300 od okoli tisoč beguncev s tega območja.

Britanske in francoske oblasti so sprejele ostrejše ukrepe dan po tem, ko je v sredo v predoru pod Rokavskim prelivom umrl neki Sudanec, ki ga je najverjetneje po nesreči zbil tovornjak ob zapuščanju predora. To je bila sicer deveta smrtna žrtev med prebežniki od junijske zaostritve krize.

Cilj je jasen - prestopiti mejo
A vse besedne grožnje in sprejeti ukrepi držav prebežnikov ne odvrnejo od njihovega namena - vstopiti v Veliko Britanijo. "Tako kot niso Jamala, Etiopijca, ki je prispel v soboto," piše BBC. Jamal je večino svojega življenja služil v etiopski vojski, nato pa se je podal na desetdnevno nevarno pot po Sredozemskem morju, prečkal je šest različnih evropskih držav, da je prišel pred predor v Calaisu. "V tem času njegove sanje, da bo prišel v Anglijo, niso zbledele. Za Jamala žičnata ograja in spopadi s policijo pomenijo le to, da bo spremenil svojo taktiko, ne pa tudi svojega končnega cilja," piše BBC.

Med prebežniki je tudi 24-letni Afganistanec Raihan Jan, ki je do Calaisa potoval prek Irana, Turčije, Grčije in Italije. "Slišali smo, da je umrl neki moški, zato vemo, da je zelo nevarno, a druge poti do Velike Britanije ni," je dejal po poročanju BBC-ja. Mohamad Al Mohamad (26), ki je diplomiral iz angleške literature, pa je zapustil svojo rodno Sirijo zaradi državljanske vojne, v Francijo je prispel pred tremi meseci. "V predor sem poskušal priti že devetkrat ali desetkrat, a mi ni nikoli uspelo," je dejal Mohamad iz Alepa in dodal, da v Veliki Britaniji išče mir.

Medsebojno obtoževanje
Podjetje Eurotunnel, ki upravlja predor pod Rokavskim prelivom, pravi, da so od januarja letos prestregli 37.000 prebežnikov. Zaradi poostrenega položaja je bil v preteklih dneh močno oviran tovorni in potniški promet, saj so se prebežniki iz barakarskih naselij v okolici Calaisa na vsak način poskušali vkrcati na tovornjake in vlake, ki potujejo iz Francije v Veliko Britanijo.

Upravitelji Eurotunnela so med drugim francoske in britanske oblasti pozvali, naj jim povrnejo 10 milijonov evrov, ki so jih porabili za poostritev varovanja v Calaisu. Eurotunnel trdi, da je od začetka begunske krize pred dobrimi desetimi leti podvojil število varnostnega osebja, za varovanje pa v tem času porabil že več kot 160 milijonov evrov.

Francoski notranji minister Bernard Cazeneuve po drugi strani trdi, da Eurotunnel ni storil dovolj in da mora prevzeti odgovornost za varovanje predora. Kot je povedal Cazeneuve, je to, da Eurotunnel zavaruje predor, nekaj normalnega in ne želi začeti prepira. Poudaril je, da je Francija od leta 2012 popeterila število pripadnikov varnostnih sil, ki urejajo razmere v Calaisu.

Kriza z begunci se medtem seli tudi v Belgijo
Zdi se, da je položaj v okolici terminala, kjer se pribežniki (okoli 3.500 na dan) množično zbirajo ob dovoznih magistralah, da bi skočili na počasi pomikajoča se vozila, dosegel prelomnico. V tovornjake redno leti kamenje, prebežniki pa se občasno spopadajo z vozniki in policijo. Nigel Farage, vodja britanske protiunijske stranke UKIP, pravi, da je presenečen, da ni bil ubit še noben voznik ali turist, pri tem pa prst uperja v Francijo. "Osupel sem, da francoske oblasti ne storijo več. Kadar koli sem tam, se zdi, da samo stojijo in opazujejo dogajanje," je dejal za BBC.

Begunci namreč zaradi zaostrovanja varnostnih ukrepov v Calaisu iščejo druge vstopne točke. Eno izmed izhodišč je postalo parkirišče za tovornjake na bencinski črpalki Jabbeke na avtocesti zahodno od mesta Bruges, ki leži kako uro vožnje od Calaisa.

Madžari pospešeno gradijo
Medtem je madžarska vlada sporočila, da bo za gradnjo zidu vzdolž meje s Srbijo in začasno nastanitev nezakonitih priseljencev namenila dodatnih 71 milijonov evrov. Za gradnjo zidu so Madžari že namenili 21 milijonov evrov, ta vsota pa bo narasla na 95 milijonov. Denar bo prišel iz proračunske rezerve, porabljen pa ne bo le za ograjo, ampak tudi za postavitev taborov za migrante in relokacijo obstoječih sprejemnih centrov zunaj urbanih in stanovanjskih predelov. Kje točno naj bi stali eni in drugi, bo vlada odločila v nekaj mesecih. V madžarskih sprejemnih centrih trenutno živi kakih 3.500 beguncev.

Po navedbah vlade val beguncev Madžarski povzroča finančne preglavice, pa tudi težave v zdravstvu - v torek so morali denimo 50 beguncev z železniške postaje v Budimpešti prepeljati v bolnišnico, potem ko je neka dobrodelna organizacija oblasti opozorila, da so se z nečim okužili. Denar, ki ga prejmejo od EU-ja, je le delček vsote, ki jo potrebujejo za reševanje priseljenske krize, še opozarjajo naši sosedje.

Ograje na mejah
Ograja, ki jo gradijo Madžari, sicer še zdaleč ni edina pregrada na mejah Evrope (da drugod po svetu, zlasti na Bližnjem vzhodu, pa med ZDA in Mehiko sploh ne govorimo). Lani je Bolgarija ob ogorčenju Ankare začela graditi 30-kilometrsko tri metre visoko ograjo na meji s Turčijo, ki naj bi zajezila val beguncev z Bližnjega vzhoda. Ograja je stala pet milijonov evrov, letos pa so se odločili, da jo bodo podaljšali za 130 kilometrov.

12 kilometrov meri leta 2010 zgrajena ograja med Grčijo in Turčijo na reki Evros - do tedaj najštevilčnejši vstopni točki beguncev, ki so se zdaj preusmerili na Egejsko morje. Ograjo proti prebežnikom - predvsem tistim iz podsaharske Afrike - ima tudi Španija, ki je svoj zid zgradila v španski enklavi Melilla na afriški obali. Begunci so se tudi v tem primeru preusmerili na morski dostop.