ameriškega gibanja za pravice temnopoltih Rosi Parks je bila izkazana redka čast zadnjega počitka v ameriškem kongresu. Foto: EPA
ameriškega gibanja za pravice temnopoltih Rosi Parks je bila izkazana redka čast zadnjega počitka v ameriškem kongresu. Foto: EPA
Bojevnica za človekove pravice Rosa Parks
Rosa Parks na sodišču.

V torek umrla aktivistka bo kot prva ženska tam ležala do ponedeljka zvečer. Do zdaj so takšno spoštovanje izkazali le 30 umrlim.

Majhen upor, ki je sprožil revolucijo
Rosa Parks se leta 1956 v avtobusu ni hotela umakniti s sedeža belcu. Oblasti so jo aretirale, zaradi tega pa je borec za pravice temnopoltih Američanov Martin Luther King organiziral bojkot avtobusov. Zaradi pritiskov se je morala izseliti iz domače Alabame. V Michiganu je naredila kariero kot uslužbenka demokratskega kongresnika Johna Conyersa.

Parksova je nosilka medalje svobode, ki jo je od predsednika Billa Clintona dobila leta 1996. Tri leta kasneje je dobila tudi najvišje ameriško civilno priznanje, kongresno zlato medaljo.